Državni zbor je je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba se bo leta 2026 povzpela na 17,7 milijarde evrov in nato leta 2027 presegla 18 milijard evrov.
Odhodki se zvišujejo na 17,7 milijarde evrov
Vlada je ob proračunskih prioritetah zasledovala tudi cilj vzdržnosti javnih financ, primanjkljaj bo v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov.
Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, pri čemer je to rast pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.
15,6 milijarde evrov prihodkov
Medtem je vlada pričakovanja glede prihodkov nekoliko znižala. Teh naj bi se prihodnje leto v proračun steklo 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj od prejšnjih načrtov. Boštjančič je pojasnil, da vlada načrtuje nekaj manjše prilive od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Slednjega bo pobranega manj zaradi pričakovanih nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.
Za leto 2027 pa je načrtovanih 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 oz. 2,8 odstotka BDP.
Vzdržnost javnih financ
Boštjančič je poudaril, da čeprav proračuna predvidevata primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, je ob sledenju razvojnim prioritetam vlade pred očmi vzdržnost javnih financ.
Proračuna med drugim upoštevata zahteve po povečanju vlaganj v obrambo in varnost. Vlada kot prednostna področja izpostavlja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj. Boštjančič je ob tem spomnil, da vlada izvaja oziroma pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov.
Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov,
je dejal.
V opoziciji ostajajo kritični
V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na visoko inflacijo in negotove geopolitične razmere ter pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so, da sta poraba in zadolževanje previsoka.
“To je fiskalna spirala, ki ji ni videti konca,” je v torek opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS) in ugotovila, da investicije stagnirajo, prav tako črpanje evropskih sredstev, javni dolg pa raste. “V proračunu ni videti niti enega resnega reformnega ukrepa, ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva, ni ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, ni ukrepov za povečanje produktivnosti. Vlada povečuje le izdatke,” je dejala.
STA
