Evropska centralna banka (ECB) bo danes po pričakovanjih sedmič zapored znižala osrednje obrestne mere. Tokrat naj bi jih znižala za 0,25 odstotne točke, s čimer bo depozitna obrestna mera padla na 2,00 odstotka. Gre za osmo znižanje obrestnih mer od junija lani, ko je ECB obrnila smer denarne politike.
Trgovinske napetosti ZDA pritiskajo na evropsko gospodarstvo
V ospredju tokratnega zasedanja sveta ECB so znova gospodarske posledice ostre trgovinske politike ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Ta je v zadnjih mesecih drastično zvišal carine: dodatne 25-odstotne dajatve za uvoz avtomobilov, dvig carin na jeklo in aluminij z 25 % na 50 %, ter 10-odstotne carine na večino drugega blaga. Napovedal je tudi 50-odstotne carine na evropsko blago, ki pa jih je za zdaj zamrznil do 9. julija, ko naj bi se zaključila pogajanja med ZDA in EU.
Vzporedno se zaostruje tudi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, kjer trenutno velja le krhko premirje. Vse to vpliva na evropsko gospodarstvo, povečuje negotovost in zavira inflacijo.
Zadnji podatki kažejo, da se je inflacija v evroobmočju maja znižala z 2,2 % na 1,9 %, osnovna inflacija pa še bolj – z 2,7 % na 2,3 %. ECB bo ob današnjem zasedanju predstavila tudi sveže gospodarske napovedi, ki naj bi bile zadržane.
Analitiki menijo, da bi lahko bilo to zadnje znižanje v trenutnem ciklu. Julija naj bi si ECB vzela premor in ocenila vpliv svetovnih trgovinskih napetosti na evropsko gospodarstvo.
Kaj to pomeni za navadne ljudi?
- Cenejši krediti: Nižje obrestne mere pomenijo nižje obresti za potrošniške in stanovanjske kredite.
- Manj donosno varčevanje: Obresti na varčevalne račune bodo ostale nizke, zato se dolgoročno varčevanje v bankah ne izplača.
- Negotovost glede zaposlitve in cen: Trgovinske vojne lahko povzročijo podražitve uvoženega blaga in vplivajo na poslovanje podjetij – to lahko čutimo vsi, zlasti v obliki višjih cen ali manjše zaposlitvene varnosti.
- Stabilne, a ranljive cene: Inflacija je trenutno pod nadzorom, a prihodnji pretresi na globalnem trgu bi lahko prinesli nova presenečenja.
ECB s politiko nižanja obresti poskuša zmehčati zunanje šoke in spodbuditi gospodarsko rast, a evropska ekonomija ostaja ranljiva, predvsem zaradi nepredvidljive trgovinske politike ZDA.
