Duševno zdravje postaja eno osrednjih vprašanj sodobne Evrope. V državah OECD in Evropske unije ima po podatkih OECD kar eden od petih odraslih blage do zmerne simptome depresije, piše Euronews. Strokovnjaki opozarjajo, da številni primeri ostanejo neprepoznani in nezdravljeni, kar povečuje tveganje za hujša stanja ter povzroča visoke družbene in gospodarske stroške. Ti naj bi po ocenah znašali do štiri odstotke BDP.
Zaradi stroškov in dolgih čakalnih dob ni dostopa do pomoči
Po podatkih organizacije OECD so med državami, kjer se prebivalci najpogosteje soočajo z zmernimi ali hudimi simptomi depresije, Češka, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg in Portugalska. Duševne stiske pa pogosteje prizadenejo ženske, predvsem med nosečnostjo in po porodu. V Srednji in Vzhodni Evropi je razširjenost poporodne depresije ocenjena na 16,6 odstotka, v južni Evropi na 16,3 in v severni na 13,8 odstotka.
Kljub napredku ostajajo ovire pri iskanju pomoči velike. V povprečju kar dve tretjini ljudi, ki bi potrebovali strokovno obravnavo, v državah OECD in EU do nje sploh ne dostopata. Med glavnimi razlogi so stroški, dolge čakalne dobe in oddaljenost strokovnih služb.
Kaj počnejo v drugih državah?
Po vsej Evropi pa se države vse bolj zavedajo potrebe po sistemskih rešitvah. Belgija je na primer omogočila delno ali celotno povračilo stroškov psihološke terapije, Nizozemska pa je uvedla mladinske centre, kot je program @Ease, ki usposablja študente in strokovnjake za nudenje prve pomoči v duševnih stiskah. Na Poljskem so uvedli presejalne teste za poporodno depresijo, Nemčija pa spodbuja uporabo spletnih orodij za zgodnje prepoznavanje simptomov.
Kako se s tem sooča Slovenija?
Slovenija se s tem izzivom sooča s celovitim pristopom. Julija letos je vlada v okviru nadaljnjega izvajanja Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 sprejela tretji akcijski načrt za obdobje 2025–2028. Dokument med drugim predvideva širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih ter izboljšanje dostopnosti do kakovostne in pravočasne obravnave.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da načrt zajema tudi ukrepe za nove oblike duševnih težav, kot so nekemične odvisnosti, in krepi medresorsko sodelovanje, od zdravstva do izobraževanja, dela, kulture in socialnih politik. Duševno zdravje namreč presega okvire enega resorja, zato je v reševanje vključenih več ministrstev.
Po besedah vodje programa Omra, Lilijane Šprah, je pomembno, da se odraslo prebivalstvo opismeni o motnjah razpoloženja, stigmi in znakih, ki nakazujejo, da je čas za strokovno pomoč. »Duševno zdravje danes ne pomeni le odsotnosti motenj, ampak tudi duševno blagostanje. Vsi se gibljemo nekje vmes – imamo obdobja, ko nam je težko, in obdobja, ko se počutimo dobro,« je dejala.
Tudi v Sloveniji vedno več bolniških odsotnosti zaradi duševnih težav
Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da se je 41 odstotkov Slovencev v zadnjem letu soočilo z neko obliko duševne stiske, skoraj polovica pa ni nikoli poiskala pomoči. Število bolniških odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj narašča, pri čemer evropske ocene kažejo, da kar do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni izhaja iz posledic stresa in psihosocialnih tveganj.
Letni stroški težav z duševnim zdravjem so v Sloveniji ocenjeni na 2,6 milijarde evrov, kar vključuje izgubo produktivnosti, invalidnost, prezgodnjo upokojitev in stroške za družine. Samo ekonomsko breme depresije presega 670 milijonov evrov letno.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da so učinkoviti ukrepi nujni, tako na ravni zdravstvenega sistema kot tudi v širši družbi. Ključno je, da se o duševnem zdravju govori odkrito, da se odpravi stigma in da je pomoč dosegljiva vsakomur, ki jo potrebuje.
