Voditelji držav članic Evropske unije se danes sestajajo na neformalnem vrhu v danski prestolnici, kjer bo glavni poudarek namenjen krepitvi skupne obrambe in nadaljnji podpori Ukrajini v njeni obrambi pred rusko agresijo.
V ozadju vrha so nedavni incidenti z neidentificiranimi droni, ki so motili letalski promet ter porušili zaznavanje zračnega prostora na Danskem in drugih članicah. Takšni dogodki so spodbudili razprave o potrebi po vzpostavitvi “dronske stene”, tj. omrežja senzorjev in obrambnih sistemov, ki bi lahko zaznalo in nevtraliziralo brezpilotna letala.
Danska je v odziv na incidente vzpostavila precizen radar na letališču v Kopenhagnu, medtem ko so ji za zračno zaščito prispevale sile iz Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Švedske.
Glavni cilji vrha
Krepiti obrambne zmogljivosti EU
Voditelji bodo razpravljali o možnostih, kako pospešiti skupni razvoj vojaške opreme, izboljšati povezljivost med državami ter razširiti obseg skupnih obrambnih projektov. Ti nagovori so skladni z vizijo EU za vojaško okrepitev pod okriljem načrta Readiness 2030 (prej znanega kot ReArm Europe). Gre za strategijo za mobilizacijo do 800 milijard evrov v obrambne kapacitete.
Še posebej bo v ospredju predlog vzpostavitve prej omenjene “dronske stene” vzdolž vzhodne meje EU, kar je že potrdilo več obrambnih ministrov.
Podpora Ukrajini in uporaba ruske imovine
Voditelji bodo razpravljali tudi o novem posojilu Ukrajini v višini približno 140 milijard evrov, ki bi ga delno financirali z zamrznjenimi sredstvi Ruske federacije. Poudarek bo tudi na ukrepih za pospešitev procesa pridružitve Ukrajine EU, vendar so ti načrti ogroženi zaradi veta posameznih članic, zlasti Madžarske.
Ukrepi, sprejeti na današnjem zasedanju, naj bi služili kot vodilo Evropski komisiji pri izdelavi konkretnijega časovnega načrta okrepljene obrambne pripravljenosti do leta 2030.
Dogajanje po vrhu in širša evropska razprava
Po zaključku neformalnega vrha EU bo sledila gala večerja v palači Amalienborg, ki jo bosta gostila danski kralj Frederik X. in kraljica Mary. Nato se bo v Kopenhagnu pričel vrh Evropske politične skupnosti (European Political Community, EPC), ki bo vključeval okoli 40 evropskih voditeljev, med njimi tudi slovenskega premierja Roberta Goloba. Razprave na EPC se bodo razširile tudi na vprašanja migracij, varnosti in evropske povezanosti.
Čeprav ni uradno na dnevnem redu, pričakujejo, da se bo vrh dotaknil tudi novega ameriškega predloga mirovnega načrta za Gazo, predstavljenega v ponedeljek.
Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da gre pri nedavnih dogodkih za najresnejšo varnostno grožnjo od druge svetovne vojne, in pozvala k hitrim ukrepom proti hibridni agresiji. Estonija pa je posvarila, da so zadnje zračne kršitve del ruske strategije odvračanja pozornosti od Ukrajine.
Voditelji in ministri so sicer že dogovorjeni, da nadaljujejo z razvojem dronske obrambne infrastrukture kot prioritetnega projekta.
