17. junija je Evropska komisija v Strasbourgu predstavila pravno podlago za postopno uvedbo prepovedi uvoza ruskega plina v EU do konca leta 2027. Predlog pravi, da bi EU že 1. januarja 2026 ustavila uvoz plina na podlagi novih pogodb. Od članic pričakujejo, da bodo do marca 2026 pripravile nacionalne načrte, kako bodo prenehale uvažati ruski plin. Predlog uredbe bosta obravnavala Evropski parlament in Svet EU. Slednji bo odločal s kvalificirano večino, kar pomeni, da manjše število članic sprejetja zakonodaje, ki bi veljala za vse, ne more blokirati.
Joergensen: Rusija ogroža evropsko energetsko varnost
Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je v svojem nagovoru izpostavil, da je energetska odvisnost EU “predolgo škodovala Evropi in pomagala Rusiji”. S namenom, da se do konča, so se odločili “zapreti pipico” za ruski plin. Po njegovih besedah naj bi Rusija vedno znova ogrožala evropsko energetsko varnost, zaradi tega pa je potrebno z njo prekiniti vse energetske povezave.
Natančneje predlog uredbe predvideva postopno prepoved uvoza plina iz Rusije po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Uvoz bo na podlagi obstoječih kratkoročnih pogodb sicer prepovedan že od sredine junija 2026, v države članice, ki nimajo obale, pa bo možen do konca leta 2027. Z začetkom leta 2026 bo prepovedano tudi sklepanje dolgoročnih pogodb za zagotavljanje storitev ruskim strankam na terminalih LNG v Evropski uniji. Joergensen je sicer izpostavil, da bo opustitev uvoza postopna, s tem pa da želijo omejiti breme in možna tveganja za evropska podjetja.
Kot omenjeno, bodo morale države članice do 1. marca 2026 pripraviti in v Bruselj posredovati načrte, kako nameravajo diverzificirati dobavo energentov. Ti bodo morali vsebovati tudi konkretne ukrepe in časovnico. Dodatno bodo morale države, ki rusko nafto še vedno uvažajo, pripraviti načrte, kako bodo opustile njen uvoz. Cilji prepovedi namreč predvidevajo tudi ustavitev ruske nafte, prav tako do konca 2027.
Madžarska in Slovaška nasprotujeta
Madžarska in Slovaška sta že izrazili javno nasprotovanje načrtom Bruslja za popolno opustitev uvoza ruskih energentov. Joergensen je povedal, da z državama sodelujejo, sicer pa da analize komisije pravijo, da bi bil prehod z ruskih energentov brez večjih posledic možen tudi pri omenjenima državama.
V Sloveniji v ospredju zakon o oskrbi z električno energijo
18. junija so poslanci državnega zbora sprejeli novelo zakona o oskrbi z električno energijo, ki prenaša določila direktive EU s ciljem pospeševanja zelenega prehoda, zaščite porabnikov in krepitve odpornosti elektroenergetskega omrežja. Novela prinaša tudi načela pri metodologiji za obračun omrežnine, katerim pa v Agenciji za energijo niso naklonjeni.
Ena od najpomembnejših rešitev novele zakona je pravica do souporabe energije. Proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov bodo lahko viške proizvedene energije lahko delili z drugimi odjemalci. Po zagotovilih državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen, bo souporaba omogočena na celotnem ozemlju Slovenije. Druge novosti med drugimi vključujejo še možnost prožne priključitve, dodatno zaščito odjemalcev pred odpovedjo pogodbe o dobavi ter obveznost operaterjev do objave jasnih informacij o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve.
Novela pa prinaša tudi rešitve, ki niso povezane z direktivo EU. Med drugim je predvidena oprostitev plačevanja omrežnine za nove črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje.
Lestvica IMD postavila Slovenijo na 46. mesto
Nedavno se je Slovenija na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 46. mesto. Seznam je letos vseboval 69 držav, Slovenija na najboljšo uvrstitev beleži na področju gospodarske uspešnosti (37. mesto) in infrastrukture (39. mesto). Čeprav uvrstitev na področju infrastrukture ni slaba, naj bi Slovenija pešala na nekaterih področjih osnovne infrastrukture. Med njimi je tudi uspešnost zelenega prehoda v energetiki in stroški elektrike za industrijske uporabnike.
Na slovensko pozicijo na lestvici IMD so se odzvali tudi gospodarstveniki, ki so vlado znova pozvali k posluhu ob poslabšani napovedi za letošnjo gospodarsko rast. Po njihovem mnenju je pozicija Slovenije na lestvici šibka, menijo pa, da bi lahko nekatere ukrepe za gospodarstvo vlada sprejela že v tem mandatu. GZS se je v svojem sporočilu dotaknila tudi energetike. Pozvali so k ukrepom za ublažitev visokih cen energije za energetsko intenzivna podjetja.
