Po najnovejši raziskavi Eurobarometer 2025 si večina Slovencev želi, da bi Evropska unija prevzela bolj aktivno vlogo pri zaščiti državljanov pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji. Kar 75 % vprašanih meni, da bi morala EU bolje ščititi svoje državljane, kar je nekoliko več kot evropsko povprečje, kjer to mnenje deli 68 % državljanov. Poleg tega 92 % Slovencev poziva k večji enotnosti držav članic pri spoprijemanju s trenutnimi izzivi.
Slovenci kot glavne prioritete EU vidijo prehransko varnost in kmetijstvo (39 %), gospodarstvo in industrijo (37 %) ter energetsko neodvisnost (32 %).
Večina Slovencev (84 %) meni, da bi EU morala financirati več projektov kot posamezne države članice. To kaže na željo po večji solidarnosti in skupnem ukrepanju znotraj unije. Poleg tega 80 % Slovencev ocenjuje, da njihova država ima koristi od članstva v EU, predvsem zaradi gospodarske rasti, novih zaposlitvenih priložnosti in tesnejšega sodelovanja med državami članicami. To je v skladu z evropskim povprečjem, kjer 74 % državljanov meni, da članstvo v EU prinaša koristi.
Kako je na ravni Evrope?
Na ravni Evrope pa raziskava kaže, da si 68 % Evropejcev želi, da bi EU bolje ščitila svoje državljane pred krizami in varnostnimi tveganji, 90 % pa poziva k večji enotnosti držav članic. Glavne prioritete za EU na evropski ravni so obrambo in varnost (37 %) ter konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo (32 %), medtem ko 78 % Evropejcev meni, da bi EU morala financirati več projektov kot posamezne države.
Različne prioritete EU med državami članicami
Raziskava Eurobarometer 2025 razkriva, da se prioritete glede področij, na katera naj bi se Evropska unija osredotočila, med državami članicami EU precej razlikujejo. Medtem ko so v nekaterih državah varnost in obramba na vrhu seznama, so v drugih izobraževanje, raziskave ali zaščita človekovih pravic ključne prioritete.
Španija: Poudarek na izobraževanju in raziskavah
V Španiji so kot najpomembnejša področja, na katera naj bi se EU osredotočila, izpostavili izobraževanje in raziskave. To kaže na željo po okrepljeni podpori za izobraževalne sisteme in raziskovalne projekte, ki bi pripomogli k inovacijam in dolgoročni gospodarski rasti.
Švedska in Malta: Demokracija in zaščita človekovih pravic
Na Švedskem in Malti so državljani kot ključne prioritete izpostavili demokracijo in zaščito človekovih pravic. To odraža zavezanost teh držav k temeljnim vrednotam EU, kot so svoboda, enakost in pravna država.
Francija, Nemčija in Poljska: Varnost in obramba
V Franciji, Nemčiji in na Poljskem sta bili varnost in obramba izpostavljeni kot ključna prednostna naloga za okrepitev globalnega vpliva EU. To je v skladu z nedavnimi pobudami teh držav za povečanje obrambnih proračunov in krepitev skupnih varnostnih ukrepov znotraj EU. Na primer, v Franciji so v letu 2025 sprejeli zakonodajo za povečanje obrambnih izdatkov, medtem ko je Nemčija napovedala povečanje obrambnega proračuna za 50 % v naslednjih petih letih.
Italija in Grčija: Gospodarska konkurenčnost
V Italiji in Grčiji so državljani kot najpomembnejša področja izpostavili gospodarsko konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo. To kaže na potrebo po strukturnih reformah, ki bi spodbudile gospodarsko rast in zmanjšale brezposelnost v teh državah.
Razlike tudi v pristopih k obrambnim izdatkom
Zanimivo je, da so pristopi k obrambnim izdatkom med državami članicami EU različni. Medtem ko so v nekaterih državah, kot sta Poljska in Danska, podprli povečanje obrambnih proračunov, so v drugih, kot sta Italija in Španija, izrazili nasprotovanje takšnim povečavam. Na primer, v Italiji je le 17 % prebivalcev podprlo povečanje obrambnih izdatkov, medtem ko je na Poljskem ta številka znašala 70 %. To kaže na različne varnostne percepcije in prednostne naloge med državami članicami EU.
