Evropa je bila tudi lani ena najbolj prizadetih regij zaradi podnebnih sprememb – leto 2024 je bilo najtoplejše doslej. Po poročilu Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in evropske službe Copernicus (C3S) se stara celina segreva najhitreje med vsemi kontinenti. V pripravi letnega poročila je sodelovalo približno 100 znanstvenikov in strokovnjakov.
Ekstremno vreme z resnimi posledicami
Evropo so prizadele hude nevihte in poplave, najpogostejše po letu 2013, ki so zahtevale najmanj 355 življenj in prizadele več kot 400.000 ljudi. Vzhod celine je izkusil sušo in visoke temperature, zahod pa je bil topel, a izjemno moker.
Morja se segrevajo, ledeniki izginjajo
Kar 30 odstotkov evropskega rečnega omrežja je preseglo prag visoke poplavne ogroženosti, 12 odstotkov pa zelo resnega. Skoraj polovica Evrope je beležila rekordno visoke letne temperature, površina Sredozemskega morja pa se je v povprečju segrela za 1,2 °C.
Če se ozračje segreje za 1,5 °C, bi lahko ekstremna vročina v Evropi letno povzročila do 30.000 smrti, opozarja poročilo.
Požari so prizadeli 42.000 ljudi, samo na Portugalskem pa je septembra pogorelo kar 110.000 hektarov – četrtina vsega pogorelega ozemlja v Evropi. Zaznana je bila tudi rekordno nizka pogostost zelo hladnih dni in močno taljenje ledenikov, predvsem v Skandinaviji in osrednji Evropi, poroča STA.
Poudarek na ukrepanju – a tudi na napredku
Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo ob tem poudarja: “To poročilo izpostavlja, da je Evropa najhitreje segrevajoči se kontinent ter beleži resne vplive ekstremnega vremena in podnebnih sprememb.” Dodaja še: “Pomembna je vsaka dodatna drobna rast temperature, saj še povečuje tveganja za naša življenja, gospodarstva in planet.”
Kljub vsemu poročilo izpostavlja tudi svetlejšo plat – proizvodnja energije iz obnovljivih virov je bila lani v Evropi najvišja doslej. Saulova pri tem opozarja: “Napredek obstaja, a ga moramo nadaljevati in pospešiti – pri tem pa sodelovati.”