Bruselj je dal zeleno luč slovenski državni pomoči, s katero bo država v letih 2025–2027 delno ublažila posledice visokih cen električne energije za energetsko intenzivna podjetja. Skupna vrednost sheme znaša 78 milijonov evrov, namenjena pa je panogam, ki jih močno obremenjujejo posredni stroški ogljičnih emisij.
Gre za tako imenovane posredne stroške iz sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (EU ETS), kjer proizvajalci elektrike stroške nakupa emisijskih kuponov vključujejo v končno ceno električne energije. Ta mehanizem posredno zvišuje račune za elektriko tudi industrijskim porabnikom.
Do 75 odstotkov povračila stroškov
Podjetja iz sektorjev, kot so kovinska, kemična in papirna industrija, bodo lahko prejela do 75 odstotkov povračila dodatnih stroškov za elektriko, ki izvirajo iz sistema emisijskih kuponov. Upravičenci bodo morali izpolnjevati več pogojev.
Eden ključnih je energetski prehod: najmanj 30 odstotkov porabljene električne energije bodo morala zagotoviti iz obnovljivih virov. Poleg tega bodo morala v dveh letih po prejemu pomoči vložiti sredstva v ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali izboljšanje energetske učinkovitosti.
Po oceni Bruslja je ukrep skladen s pravili EU o državnih pomočeh, saj je namenjen preprečevanju tako imenovanega “ogljičnega uhajanja”, tj. selitve proizvodnje iz EU v države z milejšimi okoljskimi standardi.
Kako pomembna je energija za slovensko industrijo?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) industrija v Sloveniji ustvari približno četrtino bruto domačega proizvoda, energetsko intenzivne dejavnosti pa predstavljajo pomemben del izvoza. Kovinskopredelovalna in kemična industrija sodita med večje porabnike električne energije v državi.
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) kažejo, da so skupne emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v zadnjih letih sicer upadale, vendar industrija še vedno prispeva pomemben delež izpustov CO₂. Prav zato so sheme, ki združujejo finančno pomoč in naložbene obveznosti v razogljičenje, del širše strategije zelenega prehoda.
Slovenija je podobne mehanizme pomoči uporabljala že v prejšnjem finančnem obdobju, tokratna odobritev pa pomeni nadaljevanje podpore v času, ko se evropska podjetja še vedno soočajo z negotovostjo na energetskih trgih in strožjimi podnebnimi cilji EU.
