Potem ko sta v četrtek Urugvaj in Argentina ratificirala trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim Mercosurjem, bo Evropska komisija sporazum začela začasno uporabljati, je danes v Bruslju sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. To pomeni, da se bo sporazum začel izvajati še pred dokončno potrditvijo v Evropskem parlamentu.
Začasna uporaba po prvih ratifikacijah
Kot je spomnila von der Leyen, so voditelji držav članic EU komisijo pooblastili, da začne sporazum EU-Mercosur začasno uporabljati, ko ga bo ratificirala prva država južnoameriškega trgovinskega bloka. To sta v četrtek storila Urugvaj in Argentina, ki skupaj z Brazilijo in Paragvajem sestavljata Mercosur.
“O tem sem z državami članicami in člani Evropskega parlamenta v zadnjih tednih intenzivno razpravljala. Na podlagi tega bo komisija začela sporazum začasno uporabljati,” je predsednica povedala v izjavi v Bruslju.
Izmenjava obvestil in začetek izvajanja
Tiskovni predstavnik komisije Olof Gill je pozneje pojasnil, da si bo Bruselj zdaj z urugvajskimi oblastmi izmenjal pisni obvestili o zaključku potrebnih notranjih postopkov in da se strinjajo o začasni uporabi. Dodal je, da se bo s prvim dnem drugega meseca po tej izmenjavi obvestil, datum katere še ni znan, sporazum začel uporabljati za vse države Mercosurja, ki ga bodo do takrat ratificirale.
Trgovinski sporazum se bo tako začel izvajati še pred dokončno potrditvijo v Evropskem parlamentu, ki ga je januarja poslal v presojo Sodišču EU. Parlament bo zdaj počakal na mnenje sodišča, ki pa bi lahko za to potrebovalo do dve leti časa.
Geostrateška nujnost in gospodarske koristi
V Bruslju poudarjajo, da je čim prejšnji začetek izvajanja sporazuma “geostrateška nujnost”. “To je pomembno politično sporočilo, da EU spoštuje zaveze, ki jih poda partnerjem. Z vsakim nadaljnjim odlašanjem bi tvegali oslabitev našega ekonomskega položaja in političnega vpliva,” je povedal Gill.
Tudi von der Leyen je v svoji izjavi poudarila, da na komisiji želijo, da bi evropska podjetja, delavci in državljani čim prej uživali koristi, ki jim jih bo prinesel sporazum s četverico južnoameriških držav. “Gre za odpornost, gre za rast in za to, da Evropa oblikuje svojo lastno prihodnost,” je dejala.
V skladu z dogovorom, ki sta ga strani po četrt stoletja pogajanj podpisali sredi preteklega meseca, bodo južnoameriške države postopoma odpravile carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, zdravila in čokolado. Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino in med, a bo uvoz teh in še okoli 20 drugih občutljivih dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami in zaščitnimi ukrepi.
STA
