Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja, opozarja Ministrstvo za zdravje.
Slovenija v primerjavi z Evropskim povprečjem
Po podatkih SZO je bil v Evropi dosežen le majhen – ali ničen napredek pri zmanjševanju uživanja alkohola in škode zaradi njega. Češka je leta 2019 bila država z največ litri popitega alkohola, in sicer kar 14,3 litre na osebo. Sledile so ji države Latvija s 13,2 litri, Litva in Nemčija, ki sta imeli 12,8 litrov, Španija in Irska s 12,7 litri – Slovenija pa se je z 12,1 litra popitega alkohola na osebo znašla na 11. mestu izmed vseh 27. držav.
Prebivalci Evrope spijejo več alkohola na letni ravni kot prebivalci katerega koli drugega kontinenta. Odrasli v evropski regiji namreč vsako leto zaužijejo povprečno 9,2 litra čistega alkohola. Slovenija je pri tem nad evropskim povprečjem, saj povprečen prebivalec spije kar 12 litrov na letni ravni.
»Nobena raven uživanja alkohola ni varna za naše zdravje,« opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), vendar je kljub temu količina alkohola, ki jo spijemo, še vedno precejšnja.
Število popitih litrov čistega alkohola na osebo v Sloveniji se je leto kasneje sicer zmanjšalo – iz 12,1 l na 10,41 l. Občutno več alkohola pa so istega leta popili Romuni, ki s 16,8 litri najbolj odstopajo od povprečja.
Visoki zdravstveni stroški
Alkohol je v Sloveniji prisoten »ob vsaki priložnosti«, prav tako pa je tudi zelo lahko fizično dostopen. Vsak polnoleten državljan ga lahko kupi v gosti mreži prodajaln, na bencinskih servisih, prav tako pa je prisoten v skoraj vsakem slovenskem gospodinjstvu. V povezavi s pitjem alkohola nastajajo tudi visoki zdravstveni stroški. Po podatkih Ministrstva je ocena neposrednih zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, v Sloveniji v letih 2012 in 2016 povprečno znašala 146 milijonov evrov letno.
»Če temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, se številka povzpne na neposredno ocenjenih 228 milijonov evrov letno«, še dodajajo na Ministrstvu.
Vodilni povzročitelj smrti
V svetu je pitje alkohola šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost. V Evropi je tretji, med mladimi pa prvi vzrok umrljivosti. Bolezni, kot so zasvojenost z alkoholom, alkoholna ciroza jeter in alkoholni gastritis (vnetje želodčne sluznice), so neposredno v celoti povezane s pitjem alkohola.
Pitje alkohola je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in nasilje ter peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Poznamo najmanj 60 kategorij bolezni ali zdravstvenih stanj, ki jih povzroča alkohol. Pri več kot 200 dodatnih zdravstvenih stanjih je alkohol eden od pomembnejših dejavnikov tveganja.
Statistika Ministrstva za zdravje poroča, da je v letu 2020 zaradi z alkoholom neposredno povezanimi vzroki smrti, skupno bilo kar 943 smrti, kar pomeni, da so vsak dan v povprečju zaradi alkohola umrle tri osebe. Leta 2015 se je Slovenija s 77 umrlimi na 100.000 prebivalcev uvrstila na šesto mesto med državami Evropske unije. Posledice pitja alkohola so bolj izražene pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim položajem, čeprav popijejo enake ali celo manjše količine alkohola. Gre za tako imenovani alkoholni paradoks, k čemur lahko prispeva več različnih dejavnikov, na primer drugi dejavniki življenjskega sloga, slabši dostop do zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči, stigma in podobno.
Javnozdravstveni problem v Sloveniji
Slovenija spada po porabi alkohola na prebivalca v sam svetovni vrh. Po izračunih NIJZ se je registrirana poraba alkohola v letu 2021 v Sloveniji v primerjavi z letom 2020 zvišala in je znašala 10,62 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let.
Tudi tvegano ali škodljivo pitje alkohola je v Sloveniji zelo razširjeno. Med prebivalci, starimi od 18 do 74 let, je na tak način po podatkih NIJZ vsaj enkrat v letu pila več kot polovica prebivalcev. Slovenija se po deležu prebivalcev, starih 15 in več let, ki se opijejo vsaj enkrat mesečno, po podatkih Eurostata (statističnega urada Evropske unije) uvršča visoko nad evropsko povprečje, na sedmo mesto med 45 evropskimi državami.
Slovenija se je znotraj političnih zavez SZO obvezala, da bo do leta 2030 v primerjavi z letom 2010 za 20 odstotkov zmanjšala splošno porabo alkohola.
