Skupnost centrov za socialno delo Slovenije opozarja na resne posledice davčnih izvršb, ki jih je Furs v zadnjih dneh izvedel za denarno in izredno denarno socialno pomoč. Po besedah sekretarke Tatjane Milavec so družine čez noč ostale brez sredstev za osnovno preživetje, kar po oceni stroke predstavlja resen poseg v socialno varnost najranljivejših, zlasti otrok.
Kot poroča Svet24, se na centre za socialno delo od včeraj množično obračajo ljudje v hudi stiski. Med njimi so enostarševske družine, brezdomne osebe, posamezniki z duševnimi težavami ter družine, katerih edini vir dohodka so socialni transferji. V številnih primerih je bila predmet izvršbe celotna socialna pomoč, brez upoštevanja minimalnega zneska, potrebnega za preživetje.
Odziv Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije
“Ljudje so ostali brez denarja za hrano, nujna zdravila in osnovne življenjske stroške. Takšen poseg neposredno ogroža njihovo dostojanstvo in je v nasprotju s temeljnimi načeli socialne države,” opozarjajo v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Posebej zaskrbljujoči so primeri izvršb pri družinah z otroki, ki so po oceni stroke med najbolj prizadetimi, čeprav ne bi smeli nositi posledic dolgov staršev.
V skupnosti poudarjajo, da na nevarnosti takšne ureditve opozarjajo že od novembra lani, ko so ob sprejemanju zakonodaje izpostavili, da možnost izvršbe na socialne transferje pomeni prekomeren in strokovno nesprejemljiv poseg v sredstva za preživetje. Po njihovem mnenju bi morali biti socialni prejemki vsaj enako zaščiteni kot plače, saj zakon določa jasne omejitve glede minimalnega zneska, ki mora posamezniku ostati. V številnih državah z razvito socialno politiko so socialni transferji iz izvršb praviloma izvzeti.
Centri za socialno delo o izvršbah niso bili predhodno obveščeni
Dodatno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da centri za socialno delo o izvršbah niso bili predhodno obveščeni, zato niso imeli možnosti pravočasno ukrepati ali zaščititi prejemnikov. Strokovni delavci s terena poročajo tudi o primerih izvršb na izredno denarno socialno pomoč, namenjeno reševanju izrednih življenjskih situacij, denimo za kritje stroškov ogrevanja.
Centri sicer nudijo pomoč v okviru zakonskih možnosti, a so te omejene. Ob tem opozarjajo, da informacije, ki naj bi jih nekateri zaposleni na Fursu posredovali ljudem – da lahko centri zagotovijo nadomestne bone – ne držijo.
“Kljub omejenim pristojnostim bomo storili vse, kar je v naši moči, da ljudem pomagamo prebroditi stisko ter zaščitimo otroke in druge ranljive skupine, tudi v sodelovanju z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami,” je poudarila Tatjana Milavec.
Poziv k takojšnji odpravi posledic izvršb
V Skupnosti centrov za socialno delo pristojne institucije pozivajo k takojšnji odpravi posledic izvršb, jasni zakonski izključitvi socialnih transferjev iz vseh oblik izvršbe ter vzpostavitvi varovalk, ki bi preprečile ponavljanje takšnih primerov. Opozarjajo tudi, da zaostrovanje eksistenčnih razmer lahko vodi v porast socialnih stisk, nasilja in dodatnih pritiskov na zaposlene v sistemu socialnega varstva.
Po njihovih besedah naloga centrov za socialno delo ni izvajanje represije, temveč nudenje podpore, pomoči in zaščite, zato zavračajo ukrepe, ki najranljivejše potiskajo še globlje v revščino in socialno izključenost, še navaja portal Svet24.
