Spletne bančne prevare v Sloveniji postajajo vedno bolj sofisticirane, žrtve pa ostajajo brez prihrankov, ki so jih pogosto nalagale leta. Eden zadnjih primerov je zgodba Franja Mulca, ki so mu nepridipravi izpraznili prav vse račune, do katerih je imel dostop, tudi tiste, ki so bili odprti na imena njegovih otrok ter prostovoljnega gasilskega društva. Izginilo je več deset tisoč evrov, odgovornost pa banke zavračajo.
Prevara se je začela z enim sporočilom
Po poročanju 24ur se je vse začelo z na videz nedolžnim potisnim sporočilom na njegovem telefonu. Obvestilo je opozarjalo: “Vaš račun je blokiran.” Mulec trdi, da ni kliknil na nobeno povezavo, temveč je takoj stopil v stik z osebnim bančnikom. Skupaj sta uredila ponovni dostop do aplikacije, a ko se je prijavil v mobilno banko, ga je pričakal hladen tuš: vsi tekoči računi so bili izpraznjeni.
“Nič evrov. Kaj te zdaj to? Še do konca dol skrolam in ugotovim, da se je isto zgodilo tudi za PGD, tako da vse, kar sem jaz bil pooblaščen, so dobesedno počistili,” opisuje šokantno ugotovitev.
Primer je prijavil policiji. Po nekaj dneh je banka vrnila del ukradenega denarja, a pri tem poudarila, da brez posredovanja zaupnih podatkov do takšnih transakcij ne bi moglo priti, zato zanje ne prevzema odgovornosti.
ZPS opozarja na nepošteno prelaganje bremena
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da takšno prelaganje celotnega bremena na komitente ni prav. “Mi se s tem v osnovi ne strinjamo, se nam zdi povečini neupravičeno, predvsem zato, ker so te zlorabe postale toliko napredne, da povprečen potrošnik zelo težko razume, da sploh gre za zlorabo,” je za 24ur pojasnila Tanja Piškur.
Združenje bank Slovenije ob tem poudarja, da je varnost spletnega okolja skupna odgovornost, zato banke vlagajo ogromno v varnostne protokole in ozaveščanje uporabnikov. Zakon sicer določa, da v primeru neodobrenih transakcij potrošnik krije največ 50 evrov škode, razen če je dokazano, da je bil hudo malomaren. O tem pa, kar ZPS problematizira, odločajo banke same.
Po besedah Piškurjeve je skrajno sporno, da banke same v svojih pogojih opredeljujejo, kaj pomeni huda malomarnost. Na to so opozorili že Banko Slovenije in hkrati izrazili upanje, da bo praksa kmalu spremenjena. Obenem menijo, da bi morala biti prenovljena tudi zakonodaja, ki bi bolje zaščitila potrošnike, “ki so v tej verigi najšibkejši člen.”
