Premier Robert Golob je na včerajšnji seji mestnega sveta v Novem mestu napovedal vrsto ukrepov za izboljšanje varnostnih razmer v jugovzhodnem delu Slovenije. Predstavil je t. i. Šutarjev zakon, poimenovan po 48-letnem Alešu Šutarju, ki je bil nedavno ubit v Novem mestu. Kot je poudaril premier, želi, da njegova smrt “ne bo zaman”.
Zakon naj bi bil, po Golobovih besedah, potrjen na vladi že prihodnji teden, v Državni zbor pa naj bi prišel do 10. novembra. Cilj vlade je, da bi bil sprejet do konca meseca.
Večja pooblastila policiji in strožji nadzor
Eden ključnih sklopov ukrepov se nanaša na varnostno področje. Policija naj bi dobila bistveno večja pooblastila za izvajanje racij in nadzor nad območji, kjer so razmere najbolj napete. Po novem bi lahko policisti vstopali v tuja stanovanja tudi brez sodne odredbe, če bi bilo ogroženo življenje ali zdravje ljudi, navaja N1.
Omogočeno bi bilo takojšnje odstranjevanje oseb s kraja dogodka, zapiranje lokalov v primeru kaznivih dejanj in celo uporaba dronov ter naprav za optično prepoznavo registrskih tablic na območjih z večjim tveganjem.
Notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar je po poročanju omenjenega portala pojasnil, da bodo takšni posegi dovoljeni le v primerih, ko obstaja resna nevarnost zaradi orožja ali drugih nevarnih predmetov.
Strožje sankcije za povratnike in omejitve socialnih transferjev
Drugo področje ukrepov se nanaša na pravosodje. Vlada želi omejiti pravico do brezplačne pravne pomoči za tiste, ki ponavljajo prekrške ali kazniva dejanja. Tožilstvo naj bi po novem vodilo pregon po uradni dolžnosti, brez potrebe po predlogu oškodovanca.
Na področju socialne politike se obetajo še bolj drastični posegi. Po Golobovih besedah bodo socialni prejemki omejeni za povratnike, ukinjen pa bo tudi otroški dodatek za mladoletne matere, saj vlada “ne želi finančno spodbujati mladoletnega starševstva”, navaja N1. Minister za delo Luka Mesec je ob tem poudaril, da bo zakon jasen: “Socialna država ne bo več tolerantna do nasilja in kriminala.”
Možnost zasega premoženja in ukrepi proti zlorabam
Zakon po poročanju omenjenega portala prinaša tudi ukrepe za začasni zaseg premoženja, kadar uradni dohodki posameznika ne ustrezajo vrednosti njegovega premičnega premoženja. Poleg tega naj bi se omogočilo poseganje v denarne prejemke, ki so bili doslej izvzeti iz davčne izvršbe.
Kot je dodal premier, bodo sredstva, namenjena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, lahko porabljena tudi za sofinanciranje varnostnih ukrepov v teh lokalnih skupnostih.
Politični odzivi: od podpore do pozivov k odstopu
Predlagani zakon je v politiki sprožil burne odzive. V Gibanju Svoboda poudarjajo, da bodo storili vse za njegov čim hitrejši sprejem. Poslanec Lenart Žavbi je za N1 dejal, da gre za “jasne in nujne ukrepe brez nepotrebnega olepševanja”.
V SD so nekoliko bolj previdni. Podpredsednik stranke Luka Goršek opozarja, da bi lahko nekatere določbe padle na sodišču zaradi možnih protiustavnosti, zato bodo zakon temeljito pregledali.
Iz Levice, katere član je tudi minister Mesec, sporočajo, da razumejo stisko ljudi in bodo storili vse, da zakon čim prej pride v parlamentarni postopek.
Povsem drugače pa razmišljajo v opoziciji. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je bila nad Golobovo predstavitvijo presenečena. Premierja je obtožila, da “je šele zdaj spregledal in postal Esmeralda”, ter dodala, da gre za “interventni zakon, napisan čez noč”.
Še ostrejši je bil predsednik SDS Janez Janša, ki je Goloba pozval k odstopu. Na omrežju X je zapisal, da se vlada “dela norca iz državljanov”, hkrati pa priznava, da institucije ne delujejo. “Če vlada ne bo sama odstopila, bodo to morali zahtevati ljudje,” je dodal.
Norca se delajo iz nas! Dovolj je! #golobodstop pic.twitter.com/LHvCtFceKH
— SDS (@strankaSDS) October 28, 2025
“Šutarjev zakon” kot preizkus zaupanja
Kot poroča N1, naj bi vlada zakon v Državni zbor poslala v prvih dneh novembra, glasovanje pa bi lahko sledilo še pred koncem meseca. Šutarjev zakon bo tako eden ključnih testov zaupanja v vlado Roberta Goloba; med obljubami o večji varnosti in opozorili o nevarnosti posegov v človekove pravice.
