Ob spominskem obeležju pri Treh žebljih na Osankarici je dopoldne potekala slovesnost ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona. Slavnostni govornik je bil letos premier Robert Golob, ki je med drugim poudaril, da nas tragična zgodba Pohorskega bataljona zavezuje, da ostanemo pokončni, branimo resnico in se upremo normalizaciji sovraštva.
Svoboda zahteva nenehen pogum
Kot je dejal Golob, nas medvojni dogodki na Osankarici vselej opominjajo, da svoboda ni samoumevna, zahteva pogum, da se postaviš po robu močnejšemu, kar žal zahteva tudi žrtve, predvsem pa zahteva, da se nikoli ne predamo.
“Na Osankarici se ne zbiramo zaradi preteklosti same, zbiramo se zato, ker nas prav ta preteklost zavezuje, da ostanemo pokončni, branimo resnico, se upremo normalizaciji sovraštva in ohranimo tako državo, ki bo vredna žrtev teh ljudi, ki so tukaj padli za našo svobodo,” je dejal predsednik vlade in poudaril pomen ene najsvetlejših, najbolj legendarnih in obenem najbolj tragičnih strani slovenske zgodovine.
Zgodovinski pomen partizanskega upora
Padec Pohorskega bataljona je bil velik udarec za odpor na Štajerskem, hkrati pa neizmerna spodbuda, ki je upor še bolj podžgala, je dejal Golob in dodal, da smo Slovenci samo po zaslugi partizanov osvobodili domovino in drugo svetovno vojno končali kot del protinacističnega zavezništva svobodnih narodov, ki so želeli postaviti nov svet brez sovraštva in brez vojn.
Izzivi sodobnega sveta in vzpon ekstremizma
Ob tem pa je spomnil na aktualne nemirne čase, ko je svet okoli nas spet poln konfliktov, zatiranj in groženj, ko vojna divja nedaleč od nas. Tudi genocid v Gazi še vedno poteka, kljub temu, da je izginil z naslovnic svetovnih medijev, nova žarišča konfliktov pa se odpirajo v Latinski Ameriki in na Arktiki.
“Mednarodno pravo, ki je najbolj ščitilo prav narode, kot je slovenski, izgublja svoj pomen. Argument moči v mednarodnih odnosih oblikuje novo realnost. Vajeti številnih držav, tudi največjih in najmočnejših, držijo v rokah populistični, avtoritarni politiki in svet postaja vsak dan bolj nevaren. Tudi v Evropi je pojav skrajne desnice vedno bolj pereč družbeni problem. Vidimo ponoven dvig fašizma, simpatizerje nacizma, vidimo desne populiste, ki netijo družbeno sovraštvo,” je opozoril premier.
Odgovornost pri vodenju države
Zato po njegovem ni vseeno, kdo vodi Slovenijo. “Ni vseeno, ali oblast razume državo kot skupno dobro ali pa kot plen. Ni vseeno, ali spoštujemo zgodovino ali pa jo zanikamo. Niti najmanj ni vseeno, ali gradimo prihodnost na politiki sovraštva ali pa izberemo solidarnost in svobodo,” je dejal Golob. Izpostavil je vprašanje odgovornosti tistih, ki širijo lažne novice in delitve ter zlorabljajo zgodovino za politične namene.
Poklon žrtvam v zimski kulisi
Letošnje prireditve se je v sončni in zimski kulisi udeležilo nekaj sto ljudi ter predstavniki države, med njimi podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič, podpredsednica SD Andreja Katič ter nekateri koalicijski poslanci DZ.
Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona, ob predsedniku vlade tudi župani in drugi predstavniki vseh šestih občin gostiteljic: Maribora, Ruš, Zreč, Oplotnice, Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice.
Spomin na zadnji boj Pohorskega bataljona
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor.
Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V neravnem in krvavem boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona.
