V Mariboru je danes potekala slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za novi podatkovni center ARNES, ki pomeni pomemben korak naprej v razvoju digitalne infrastrukture in trajnostne energetike v Sloveniji. Dogodka se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v govoru poudaril večplastni pomen projekta za prihodnost države.
Projekt, ki bo krojil prihodnost držav
Ob tej priložnosti je bilo podpisano tudi pismo o nameri z naslovom Uporaba odvečne toplote iz podatkovnega centra ARNES in superračunalnika v Mariboru. S podpisom so sodelujoči izrazili skupni interes, da se presežna toplota, ki nastaja pri delovanju podatkovnega centra in superračunalnika, smiselno izkoristi za ogrevanje v sistemu vročevodnega omrežja Mestne občine Maribor, ki ga upravlja Energetika Maribor.
V izjavi za medije je premier dr. Golob spomnil, da je projekt podatkovnega centra in superračunalnika izpostavil že na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov preteklega septembra. “Ko sem v Združenih narodih jeseni napovedal, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost, sem imel v mislih ravno ta projekt,” je dejal.
Premier je ob tem izpostavil tri ključne komponente, ki združujejo projekt podatkovnega centra. “Na enem mestu združujemo podatke, ki jih zbiramo iz različnih lokacij. Združujemo superračunalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence, obenem pa tudi trajnostno komponento,” je izpostavil.
Pomemben vidik projekta je ravno ta trajnostna komponenta. “Projekt na eni strani združuje napajanje s čisto energijo reke Drave, na drugi strani pa uporabo odvečne toplote za ogrevanje mesta Maribor, in ta komponenta bo cel projekt trajnostno osmislila,” je pojasnil premier.
Pomembna prelomnica in simboličen začetek novega obdobja
Položitev temeljnega kamna za novi podatkovni center je premier označil za pomembno prelomnico. “To je simboličen začetek novega obdobja, ko bo reka Drava ponovno poganjala razvoj Maribora. Tokrat ne na področju industrije, temveč na področju znanja, umetne inteligence in pa predvsem boljše prihodnosti za celo državo,” je sklenil.
Po slovesnosti je predsednik vlade sodeloval še v razpravi o širšem pomenu podatkovnega centra, superračunalnika in digitalizacije za odprto znanost ter razvoj slovenske tovarne umetne inteligence. V pogovoru je predsednik vlade poudaril, da se vlada od začetka mandata zavzema za povečanje sredstev za znanost in inovacije. “Od prvega dne te vlade, ne glede na razmere doma in v svetu, povečujemo vlaganja v znanost, raziskave in inovacije,” je dejal.
Podatkovni center bo postal eden ključnih razvojnih projektov države
V nadaljevanju je predsednik vlade dr. Robert Golob podrobneje predstavil dolgoročno vizijo investicije v podatkovni center, ki bo postal eden ključnih razvojnih projektov države. Poudaril je, da je lokacija izbrana strateško – ob reki Dravi v Mariboru –, saj omogoča vzpostavitev sistema, kjer bo presežna toplota, ki nastaja pri delovanju podatkovnega centra, uporabljena za energetsko oskrbo lokalnega prebivalstva.
Golob je posebej izpostavil tudi pomen satelitskih in vesoljskih podatkov za upravljanje z vodnimi viri. Poudaril je, da ima Slovenija na tem področju vrhunsko znanje, kar ji omogoča, da postane vodilna pri trajnostnem upravljanju voda.
Ob koncu pogovora je premier poudaril, da so prvi rezultati vlaganj te vlade v znanost že vidni. “Če država ne bi imela tako dobro razvitega šolstva in znanstvenoraziskovalne infrastrukture, teh vlaganj ne bi bilo. Ponosen sem, da smo kot prva vlada zastavili celotno verigo znanja skozi ustrezno zakonodajo in dolgoročno zagotavljanje sredstev. To smo vezali na BDP in s tem zagotovili dolgoročno stabilen vir financiranja za ustvarjanje novega znanja,” je sklenil predsednik vlade dr. Robert Golob.
