V zadnjih letih vse več ljudi išče načine, kako umiriti misli, zmanjšati stres in ponovno začutiti stik s seboj. Eden od pristopov, ki se uveljavlja tudi v Sloveniji, je gozdna terapija. Gre za voden sprehod v naravi, kjer se s pomočjo čutnih vaj upočasnimo, odpremo občutkom in doživimo gozd na način, ki ga v vsakdanjem hitenju pogosto spregledamo. Kot poudarja certificirana izvajalka Ana, terapevt pri tem ni človek, ampak gozd sam.
Gozdna terapija – kaj je in kako poteka
Ana Hribar, certificirana izvajalka gozdne terapije in doktorska študentka socialne gerontologije je tako opisala gozdno terapijo: »To je voden, počasen in čuten sprehod v naravi, ki temelji na znanstvenih raziskavah o pozitivnem vplivu gozda na človekovo zdravje in dobro počutje. Ne gre za predavanje ali športno vadbo, ampak za ustvarjanje varnega prostora, kjer se posameznik lahko umiri, sprosti in poveže s seboj, z naravo in z drugimi ljudmi«
Bistvo je, kot pravi, da se človek v naravi ustavi in opazi, kar ga obdaja. »Z vajami, ki vključujejo čute, se postopoma preusmerimo iz miselnega vrveža v telo in prisotnost. Tako doživimo gozd na način, ki ga v hitrem vsakdanu pogosto spregledamo.«
Narava kot najboljši zdravnik
Ana poudari, da mnoge raziskave kažejo na zmanjšane ravni stresa, krvnega tlaka ter srčnega utripa, če redno obiskujemo gozd. Hkrati pa tudi izboljšuje razpoloženje, krepi imunski sistem in spodbuja kognitivne sposobnosti, kot sta pozornost in spomin. »Pomembno je poudariti, da učinki niso enkratni, temveč se najbolj pokažejo pri rednem stiku z naravo. Tako kot pri telesni vadbi, se tudi tu koristi gradijo skozi čas.«
Ni dovolj samo to, da gremo na sprehod, temveč je pomembno, kako ga doživimo. Če smo ves čas zatopljeni v misli ali telefon, narava na nas vpliva le površinsko. Izkušnja gozdne terapije pa nas uči, kako zavestno aktivirati čute, se iz misli prestaviti v telo in prisotnost. Kot pravi Ana, prav ta čutni stik z okoljem ima na naše telo in um najmočnejši pomirjujoč učinek in predstavlja enega od temeljev za dolgoročno dobro počutje.
Gozdna terapija tudi v Arboretum – Volčjem Potoku
Ana je kot prva v Sloveniji razvila in izvedla posebne programe gozdne terapije za starejše odrasle in mamice z dojenčki. “Prepričana sem, da je gozdna terapija lahko varno, dostopno in dragoceno doživetje tudi za osebe z različnimi oviranostmi ali posebnimi potrebami. Vsebino vedno prilagodim z izbiro primerne lokacije in s počasnim tempom, čutnimi vajami, ki ne zahtevajo telesnega napora, ter dodatno podporo po potrebi.”
Redno izvaja srečanja tudi v Arboretumu Volčji Potok. To predstavlja odlično izhodišče, saj je okolje urejeno, mirno in dostopno tudi za gibalno ovirane. »Potek srečanja lahko prilagodim tudi za osebe z okvaro vida, težavami s sluhom, zmanjšano gibljivostjo ali kognitivnimi izzivi«, pove Ana.
Ne gre zgolj za »objemanje dreves«
Najpogostejša ovira je nerazumevanje, kaj gozdna terapija sploh je. Predsodki običajno izginejo, ko ljudje enkrat sami poskusijo. “Najpogosteje povedo, da so v gozdu doživeli nekaj povsem novega, čeprav so bili tam že večkrat sami. Veseli me, da se v zadnjih letih odnos do narave spreminja, saj se ljudje vse bolj vračajo k njej in odkrivajo, da lahko postane pomemben prostor sprostitve, podpore in povezanosti.”
Narava kot prvinski prostor
“Če pogledamo v zgodovino človeštva, smo večino časa živeli v neposrednem stiku z naravo. Šele v zadnjih nekaj generacijah smo se preselili med stene in zaslone, kar je bistveno spremenilo naš način življenja in vplivalo na naše zdravje. V sodobnem času se soočamo tudi s pojavom tehnostresa, ki je posledica preobilice informacij, stalne dosegljivosti in preživetega časa pred zasloni. Raziskovalci danes opozarjajo na ravnovesje med t. i. green time in screen time, med časom, ki ga namenimo naravi, in časom, ki ga preživimo pred zasloni.
Narava pa je naš prvinski prostor, v katerem se telo in um naravno umirita. Gozd nas brez besed uči, kako upočasniti, kako biti prisoten in kako občutiti povezanost brez potrebe po dokazovanju.
Če bi si dovolili redno izkušnjo narave, bi lažje obvladovali stres, preprečili marsikatero zdravstveno težavo in okrepili občutek notranjega miru. Največja moč gozda je v tem, da nas spomni na nekaj, kar je v nas vedno bilo, sposobnost, da se ustavimo, zadihamo in začutimo življenje v vsej svoji polnosti.”, še zaključi.
