Vprašanje Grenlandije je iz diplomatskih kuloarjev preskočilo v samo središče mednarodne napetosti. Bela hiša odkrito priznava, da razmišlja o različnih poteh, kako bi otok prešel pod nadzor Združenih držav; od odkupa do vojaškega posega.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je Grenlandija za Washington strateška prioriteta. “Predsednik (Donald) Trump je jasno povedal, da je prevzem Grenlandije prednostna naloga nacionalne varnosti ZDA in je ključnega pomena za odvračanje naših nasprotnikov v arktični regiji,” je dejala ter dodala, da “je uporaba ameriške vojske vedno možnost, ki jo ima na voljo vrhovni poveljnik”.
Grenlandija kot strateški plen
Napetosti so se še okrepile po izjavi Stephena Millerja, namestnika šefa kabineta Bele hiše, da je uradno stališče ameriške vlade, da bi morala Grenlandija postati del ZDA. Po poročanju CNN je državni sekretar Marco Rubio kongresnikom že predstavil možnost, da bi Danski ponudili odkup otoka.
Čeprav imajo ZDA na Grenlandiji že vojaško oporišče, Trump vztraja, da to ni dovolj in da je popoln nadzor nad otokom ključen za ameriško nacionalno varnost in vpliv v Arktiki.
Nato pred nepredstavljivim scenarijem
Kopenhagen takšne namere ostro zavrača. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da bi vojaški prevzem Grenlandije pomenil konec zveze Nato; zavezništva, ki temelji na prepovedi grožnje s silo in načelu kolektivne obrambe. Obe državi sta namreč članici Nata.
V ZDA se medtem krepi tudi notranji odpor. Demokratski senator Ruben Gallego napoveduje ukrepanje proti predsedniku: “Trump nam jasno sporoča, kaj želi storiti. Moramo ga zaustaviti, preden muhasto napade drugo državo. Predlagal bom resolucijo, ki bo Trumpu prepovedala invazijo Grenlandije.” Njegov strankarski kolega Chris Murphy pa opozarja, da bi v primeru napada morale druge članice Nata braniti Grenlandijo. “Tako nalaga 5. člen, ki ni predvideval, da bi članico Nata napadla druga članica Nata. Lahko se posmehujemo, vendar to ni smešno, ker mislim, da je Trump vse bolj resen.”
Proti vojaškemu prevzemu se je izrekel celo republikanski predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, sicer zvest Trumpov zaveznik, ki je dejal, da takšen scenarij ni primeren. Grenlandija, dolgo simbol geopolitične obrobnosti, se tako vse bolj spreminja v potencialno žarišče konflikta, in to med zavezniki.
