Po novih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu Grenlandije se je spor med Washingtonom in Köbenhavnnom še zaostril. Danska premierka Mette Frederiksen je po srečanju z danskimi političnimi voditelji opozorila, da je v odnosih z ZDA glede arktičnega otoka nastopil “odločilen trenutek”.
Kot je poudarila, Danska ne bo popuščala pritiskom. Na družbenih omrežjih je zapisala, da je država pripravljena braniti svoje temeljne vrednote. “Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe,” je poudarila in jasno dala vedeti, da Grenlandija ni predmet kupčije ali prisvajanja.
Dansko stališče so podprle številne evropske države, med njimi Nemčija in Švedska. Švedski premier Ulf Kristersson je obsodil ameriško retoriko in dejal, da “Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav stojimo ob strani našim danskim prijateljem”. Opozoril je tudi, da bi morebiten ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens za druge države.
Nato in vse večji pomen Arktike
Na obrambni konferenci na Švedskem je ameriški general Alexus Grynkewich potrdil, da v Natu potekajo razprave o statusu Grenlandije. Ob tem je dejal, da za ozemlje zavezništva ni neposredne grožnje, a da strateški pomen Arktike hitro narašča. Tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul je poudaril, da postaja varnost v tej regiji vse pomembnejša in da je treba rešitve iskati znotraj Nata. “O prihodnosti Grenlandije morajo odločati prebivalci Grenlandije in Danske,” je dodal.
Trump je medtem znova vztrajal, da bodo ZDA Grenlandijo prevzele “zlepa ali zgrda”, saj naj bi v nasprotnem primeru to storili Rusija ali Kitajska. Njegove izjave v Evropi sprožajo vse več zaskrbljenosti, saj odpirajo vprašanja o spoštovanju mednarodnega prava in stabilnosti v Arktiki.
