Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira nagrajevanje zaposlenih in vladne ukrepe v smeri razbremenitve stroškov dela. Predlaga, naj se nagrade za poslovno uspešnost razbremenijo do dvakratnika povprečne plače posameznika. “Ne pristajamo pa na uvedbo obvezne božičnice, saj si tega nekatera podjetja ne morejo privoščiti,” je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Po besedah glavnega izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitje Gorenščka so dobili zagotovilo predsednika vlade Roberta Goloba, da je njegova napoved uvedbe obvezne božičnice izhodišče za obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). To temo bodo obravnavali na redni seji, ki je predvidena za 10. oktober, je spomnil v današnji izjavi za medije.
Problem je neto izplačilo, ne bruto plača
“Glavni razlog za zamik načrtovane seje 1. oktobra je, da bomo na njej obravnavali tudi proračunske dokumente za leti 2026 in 2027, ki jih še nismo dobili,” je pojasnil. Gorenšček pričakuje, da se bodo na seji pogovarjali o izhodiščih in oblikovali pogajalsko skupino, ki pa bo pogajanja začela, ko se bo vlada odločila, ali bo božičnico uveljavljala z interventnim zakonom ali s spremembo drugih zakonov. “Upamo, da bomo uspešni pri branjenju interesov gospodarstva,” je dodal.
V GZS zagovarjajo kompromis, to je, da božičnica ostane neobvezna ter da je tako davkov kot prispevkov razbremenjena do višine dvakratnika povprečne plače. “Problem plač v Sloveniji ni v višini bruto prejemka, temveč v neto izplačilih,” je povedala generalna direktorica GZS Nahtigal. Če bi obveljal zakon o dohodnini, ki so ga ukinili z letom 2023, bi vsi dobili bistveno več, kot je danes predlagana božičnica, je dodala.
Obvezna božičnica vodi v stečaj in odpuščanja
Opozorila je, da uspešna podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad, ki izvirajo iz poslovne uspešnosti, da pa obstajajo tudi takšna, ki si tega zaradi zelo zahtevnih razmer na trgu ne morejo privoščiti. “Obvezna in za vse enaka višina božičnice je lahko nova obremenitev in lahko podjetja v težavah lahko vodi v stečaj ali odpuščanja,” je opozorila. Za nagrajevanja dobrega dela v javni upravi pa po njenih besedah zakonske podlage že obstajajo.
Razmere v gospodarstvu so po njenih besedah resne. Spomnila je na minimalno rast v prvem polletju, na padec industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, izvoza in investicij v osnovna sredstva ter na to, da zasebni sektor beleži 5800 manj delovnih mest. Glede premierjeve izjave o rekordnih dobičkih v gospodarstvu pa je povedala: “Realni dobički so bili lani za osem odstotkov nižji kot leta 2021, ob upoštevanju deflatorja, ki odraža rast cen v gospodarstvu, pa so bili za 2,6 odstotka nižji kot leta 2023.”
