AktualnoPolitika

Helikopterski poleti funkcionarjev vedno znova burijo javnost, kako se branijo pristojni?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila konec tedna deležna nekaterih kritik zaradi helikopterskega prevoza do proslave ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih. Odločitve o helikopterskih prevozih za varovane osebe sicer sprejemajo pristojne službe, ko to narekujejo okoliščine, pojasnjujejo na policiji.

“Takšni prevozi niso privilegij, temveč del sistema zagotavljanja varnosti”

Pirc Musar je za proslavo v Prekmurju prekinila dopust, policijski helikopter pa jo je prepeljal od Portoroža do Beltincev in nazaj, so med drugim poročali na POP TV, informacijo pa so v njenem uradu potrdili tudi za STA.

V izpostavljenem primeru je bila uporaba helikopterja policije za prevoz varovane osebe, ki je varovana po 2. stopnji uredbe, izvedena v skladu z veljavnimi strokovnimi in zakonskimi določili. Takšni prevozi niso privilegij, temveč del sistema zagotavljanja varnosti, učinkovitosti in nemotenega izvajanja najvišjih državnih funkcij,” so ob tem navedli v policiji.

Kot so namreč pojasnili, se helikopterski prevoz uporabi v izjemnih primerih, ko to narekujejo objektivne okoliščine – kot so časovna učinkovitost, prometne razmere, geografske značilnosti ter zahteve varnostnega protokola. “V konkretni situaciji so bili ti pogoji izpolnjeni, odločitev pa je bila sprejeta na podlagi strokovne ocene za to pristojnih služb,” so dodali.

Helikopterji po oceni policije varnejši od nepredvidljivosti cestnega prometa

Center za varovanje in zaščito za učinkovito in strokovno izvedbo varnostnih ukrepov pri varovanju določenih oseb in objektov uporablja različne metode, taktiko in tehniko, ki med drugimi vključuje tudi uporabo policijskih helikopterjev.

Policijski helikopter se po navedbah policije lahko uporabi za prevoz varovane osebe, članov delegacije, stalnega spremstva, varnostnikov in drugega varnostnega osebja ali za izvedbo določenih ukrepov, ki so predvideni v načrtu varovanja za določeno stopnjo varovanja ob opredeljeni oceni ogroženosti.

Zračni prevoz je sicer po njihovih ocenah med najvarnejšimi oblikami transporta, saj se “tveganja, povezana s prometnimi nesrečami, zastoji na cestah in drugimi nepredvidenimi dogodki, v zelo veliki meri izločijo“. Poleg tega helikopterji policije nudijo visoko stopnjo zanesljivosti in varnosti, saj gre za moderne zrakoplove, ki so opremljeni z najsodobnejšo navigacijsko in varnostno opremo in prilagojeni tudi delu Centra za varovanje in zaščito. “Vsi ti elementi tveganja zmanjšujejo na maksimalno nizko raven, ki ni primerljiva z izpostavljenostjo varovanih oseb tveganjem, značilnim za cestni promet,” so dodali.

Zaprosila za helikopterske prevoze redka, a odmevajo v javnosti

Na vprašanje o številu tovrstnih prevozov so v policiji navedli, da posebej podatkov o teh prevozih ne vodijo, “se pa prevozi varovanih oseb opravljajo zelo redko“. Že zaprosila Centra za varovanje in zaščito so v praksi zelo redka.

Zaprosila Centra za varovanje in zaščito za uporabo helikopterja se obravnavajo po ustaljenem postopku. Skladno z Navodilom za uporabo policijskih helikopterjev uporabo odobri generalni direktor policije ali oseba, ki ga nadomešča, “če so podani operativno taktični razlogi za izvedbo takega varnostnega ukrepa“, so še navedli na policiji, ki izvaja varovanje predsednice republike.

Ne glede na njihovi redkost, pa se zdi, da helikopterski in letalski prevozi funkcionarjev pogosto dvignejo marsikatero obrv v javnosti, zlasti kadar je na mizi vprašanje o stroških.

Odmevni primeri: Klakočar Zupančičeva z vladnim falconom na Dunaj

Tako je odmevalo že nekaj takšnih primerov poti, nazadnje odhod predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič januarja 2023 z vladnim falconom na Dunaj, kjer se je med drugim udeležila novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov. Zaradi izbire falcona je bila Klakočar Zupančič tarča ostrih kritik, da je s falconom odpotovala na koncert, a jih je zavrnila, saj da je šlo za državniški obisk, na bilateralno srečanje pa jo je povabil takratni predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka. Pot z avtomobilom pa bi bila po njenih navedbah organizacijsko zahtevnejša, saj bi vključevala več spremstva oziroma avtomobilov in posledično večji varnostni zalogaj.

Leta 2012 Janša iz Grčije z zasebnim letalom

V javnosti je odmeval tudi predčasen odhod nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše iz Grčije leta 2012 z zasebnim letalom. Omenjenega leta je Janša z družino med prvomajskimi prazniki dopustoval na otoku Kalymnos, a so morali dopust predčasno prekiniti zaradi sinove bolezni. Za prevoz so najeli manjše propelersko letalo, za najem pa so plačali 9500 evrov. Na Ukomu so ob tem zatrdili, da so bili stroški prevoza kriti iz lastnih sredstev, to pa med drugim podkrepili z objavo potrdila o najemu in računa za najem letala, naslovljenih na Janšo.

V Janševem tretjem premierskem mandatu julija 2021 pa je odmeval njegov obisk Triglava, kjer se mu je pridružil visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell. Toda pri tem jima je pomagal helikopter Slovenske vojske, ki ju je po takratnem poročanju medijev najprej prepeljal na Konjsko sedlo in dan pozneje s Kredarice odpeljal v dolino. Strošek tega prevoza je bil pokrit iz proračuna, ki je bil namenjen predsedovanju Svetu EU, so takrat za Večer pojasnili na obrambnem ministrstvu. Dodali so, da so do prevoza s helikopterji Slovenske vojske upravičeni predsednik države, predsednik vlade in minister za obrambo, pisno zahtevo za prevoz, ki ji mora dati soglasje ministrstvo za obrambo, pa obravnava generalštab, ki ima pri tem zadnjo besedo.

Kateri primeri so še bili odmevni?

Večer je takrat sicer spomnil še na nekatere helikopterske prevoze zlasti tedanjih ministrov za obrambo Mateja Tonina in za notranje zadeve Aleša Hojsa. Slednji je denimo s policijskim helikopterjem letel tudi junija 2021 v Prago in nazaj do mariborskega letališča, helikopter pa so uporabili, ker je bil falcon v okvari, so takrat pojasnili v policiji.

Avgusta 2023, ko so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, pa se je na državne stroške predčasno z dopusta v Grčiji v domovino vrnil aktualni premier Robert Golob. Po takratnih pojasnilih iz Golobovega kabineta se je premier zaradi naravne katastrofe, ki je prizadela Slovenijo, odločil, da nemudoma prekine dopust in se predčasno vrne v domovino, “zato smo 4. avgusta ponj poslali najeto letalo“. Po navedbah kabineta je strošek leta iz Grčije v Slovenijo znašal 14.900 evrov, račun je bil plačan mesec dni kasneje.

STA

Delitve: