Hrvaška vlada v prihodnjem letu načrtuje rekordne prihodke iz naslova kazni za prometne prekrške. Po podatkih ministrstva za finance naj bi država leta 2025 iz tega vira zbrala kar 163,9 milijona evrov, kar je skoraj dvakrat več kot pred nekaj leti.
Prihodki bodo še rasli
Po proračunskih projekcijah se pričakuje, da bodo prihodki iz prometnih kazni v letu 2026 narasli na 168,2 milijona evrov, leto pozneje pa celo na 173 milijonov evrov. Za primerjavo – leta 2018 so v državni blagajni iz tega naslova načrtovali približno 75 milijonov evrov.
Zakaj takšna rast?
Strokovnjaki opozarjajo, da vzrok ni v občutnem zvišanju kazni, temveč predvsem v boljši učinkovitosti pobiranja. Policija je v zadnjih letih okrepila nadzor, predvsem pri najhujših prekrških – prekoračitvah hitrosti, vožnji pod vplivom alkohola in drog ter pri tistih, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja.
Ob tem so bile sprejete tudi spremembe zakonodaje, ki zmanjšujejo možnosti, da bi se vozniki izognili plačilu kazni. Postopki so hitrejši, sodne odločbe pa bolj učinkovite.
Skrbi zaradi represije
Nekateri kritiki opozarjajo, da bi se lahko ob tako visokih prihodkih država začela preveč zanašati na represivne ukrepe, namesto da bi vlagala v preventivo in prometno varnost. Obstaja tudi bojazen, da povečanje prihodkov ne odraža nujno spremembe vozniške kulture, temveč zgolj strožjo in učinkovitejšo izterjavo.
Kaj to pomeni za voznike?
Za voznike to pomeni, da bo plačilo kazni težje izogniti kot nekoč. Manjši prekrški, ki so jih nekateri prej uspeli “pozabiti”, bodo zdaj dosledno zaračunani. Čeprav država ne načrtuje drastičnega zvišanja glob, bo doslednost pri izterjavi poskrbela, da bodo vožnja brez pasu, alkohol za volanom ali prehitra vožnja bistveno dražji spodrsljaji.
Hrvaška tako v prihodnjih letih računa na vse višje prihodke iz prometnih kazni. Čeprav je to za državni proračun pomemben vir denarja, ostaja odprto vprašanje, ali bo to dolgoročno pripomoglo k varnejšim cestam ali pa bo glavni učinek predvsem polnjenje državne blagajne.
