Nedavna poročila iz Hrvaške razkrivajo skrb zbujajoče trende: že v petem razredu osnovne šole naj bi otroci uporabljali joint, v prvem letniku srednje šole pa naj bi se nekateri srečali s kokainom. Strokovnjaki pravijo, da ima že skoraj vsaka srednja šola na Hrvaškem svojega preprodajalca prepovedanih substanc, na testu za amfetamine ali kokain pa da je pozitiven že vsak drugi hrvaški srednješolec, poroča potral net.hr.
Zrinka Ćavar, vodja oddelka za duševno zdravje mladih v Zavodu dr. Andrije Štampar, pojasnjuje: “Vsak drugi srednješolec je na testu urina pozitiven na bodisi amfetamine bodisi kokain. Ko jih vprašam, kje so (droge) dobili, mi pravijo: V kavarnah so dostopne, v klubih so dostopne.”
Pomočnik direktorja Hrvaškega zavoda za javno zdravje, Željko Petrović, pa opozarja na dodatno tveganje zaradi primesi: “Tudi dilerji na nek način želijo zaslužiti, zato prihaja do težav s polnili. Torej, vsem, kar primešajo kokainu, da bi zaslužili čim več. Tu se pojavlja nevarnost.”
Poleg tega portal net.hr navaja, da kokainu primešajo kreatin, moko, sladkor, pogosto celo zdravila, ki se sicer uporabljajo za zdravljenje parazitov pri živalih, in da se pojavlja nov trend zabave: kadar srednješolci pretiravajo z alkoholnimi pijačami, ‘potegnejo’ eno črtico kokaina in to jih strezni, zato lahko še naprej pijejo.
Kako je z drogami med mladimi v Sloveniji?
Slovenija pri tem trendu ni popolnoma odmaknjena, vendar so podatki nekoliko manj dramatični. Po raziskavah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je približno 22 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let, že kdaj uporabilo katero od prepovedanih drog, pri čemer je konoplja še vedno najbolj razširjena, približno 22-odstotno. Uporaba trdih drog, kot so kokain, amfetamini ali ekstazi, ostaja pri odraslih in mladostnikih na precej nižjih ravneh, odstotki pa se med srednješolcih gibljejo okoli 3 odstotkov.
Med šolsko populacijo je približno 13 odstotkov petnajstletnikov že poskusilo konopljo, med 17-letniki pa delež naraste na približno tretjino. Raziskave kažejo, da so slovenski dijaki v primerjavi z evropskim povprečjem nekoliko bolj izpostavljeni dostopnosti do različnih psihoaktivnih snovi, pri čemer pa še vedno ne gre za masovno prisotnost trdih drog v osnovnih ali srednjih šolah. V Sloveniji je sicer po podatkih Društva za preventivno delo iz leta 2022 24 % dijakov poročalo, da so vsaj enkrat uporabili katero od prepovedanih drog, kar je nad povprečjem EU.
Slovenski strokovnjaki opozarjajo tudi na širjenje novih in nevarnejših psihoaktivnih snovi, kot so polsintetični kanabinoidi. Poleti so v ljubljanskem UKC hospitalizirali več mladostnikov zaradi zastrupitev s temi snovmi, kar kaže na potrebo po ozaveščanju in preventivi. Poleg drog se po podatkih NIJZ povečuje tudi uporaba pomirjeval in protibolečinskih tablet, prav tako inhalantov, kot so dušikov oksid, lepila, laki in barve, pri čemer je Slovenija med evropskimi državami pri nekaterih oblikah vdihavanja plinov med mladimi med najvišjimi, in to že pred dopolnjenim trinajstim letom starosti.
Kaj lahko storimo kot starši, skrbniki in učitelji?
Čeprav za Slovenijo nimamo podatkov, da bi, tako kot na Hrvaškem, naše srednje šole množično imele opravka s preprodajalci, pa raziskave jasno kažejo, da so alkohol, konoplja in dostopnost do psihoaktivnih snovi realni izzivi, na katere je treba odgovorno in sistematično reagirati.
Strokovnjaki poudarjajo, da je ključnega pomena preprečevanje, izobraževanje in odprt pogovor z mladimi. Starši, šole in lokalne skupnosti lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju o tveganjih in preprečevanju zlorabe drog. Poleg tega je pomembno, da mladostniki vedo, kje poiskati pomoč v primeru zasvojenosti ali težav z drogami, na primer pri šolskih svetovalcih, lokalnih centrih za duševno zdravje ali pri NIJZ, kjer so pripravili tudi informacije in napotke za starše. Slednje lahko najdete s klikom tukaj.
Ob ustrezni preventivi in informiranosti je vsekakor mogoče omejiti širjenje težjih drog med mladimi in podpreti zdrav razvoj srednješolcev. Pozornost, ozaveščenost in pravočasna intervencija tako ostajajo najboljši odgovor na izzive sodobne mladine.
