Medtem ko evropski ekonomski analitiki že napovedujejo umirjanje cen in celo pocenitve mesa ter mlečnih izdelkov, podatki za slovenski trg ostajajo zaskrbljujoči. Slovenija v zadnjem obdobju močno odstopa od povprečja evrskega območja, saj so se cene hrane pri nas okrepile precej izraziteje kot v sosednjih državah. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da so k visoki inflaciji največ prispevale ravno osnovne dobrine.
Kaj je v največji meri prispevalo k višji inflaciji?
Za dodatne informacije glede cene hrane v prihodnosti smo se obrnili na Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR), kjer so nam zaupali, da je lani bila medletna inflacija v Sloveniji, merjena s HICP, 2,6-odstotna in za 0,6 o. t. višja kot leta 2024.
Okrepila se je rast v vseh glavnih skupinah (hrana, brezalkoholne pijače ter alkohol in tobak, energenti, storitve, neenergetsko industrijsko blago),
pojasnjujejo. K višji inflaciji pa so v največji meri (približno tri četrtine) prispevale višje rasti cen hrane, brezalkoholnih pijač ter alkohola in tobaka. Potem ko je bila inflacija v Sloveniji v začetku leta 2025 še nižja ali podobna evrskemu povprečju, ga je v drugi polovici leta presegala, decembra za 0,7 o. t.
Dražja hrana, pijača, tobak
Inflacija se v evrskem območju že od konca prvega četrtletja lani ohranja okoli 2-odstotne ravni. K njej v največji meri prispevajo višje cene storitev (1,6 o. t.) in višje cene hrane (0,3 o. t.). Inflacija v Sloveniji v primerjavi z evrskim območjem odstopa po visokem prispevku skupine hrana, ki je bil za 0,4 o. t. višji kot v evrskem območju. Znatno višji (za 0,3 o. t.) pa je bil tudi prispevek cen brezalkoholnih pijač, alkohola in tobaka, kar je bilo v določeni meri (+0,1 o. t.) tudi posledica višjega DDV na sladke pijače ter dviga trošarin za alkohol in tobak.
Višji prispevek cen hrane v Sloveniji kot v EMU je posledica višje rasti cen in tudi višjega deleža v košarici življenjskih potrebščin.
še opozarjajo na UMAR.
Turbulentne cene hrane
Gibanje cen hrane je bilo v zadnjih letih v Sloveniji kot tudi v drugih državah precej turbulentno. Po visokih rasteh v letu 2022 so se te umirjale do sredine leta 2024, ko so medletno v Sloveniji upadle. Do večjih razlik v primerjavi z državami članicami EU in evrskega območja pa je prišlo v letu 2025, ko se je rast cen hrane v Sloveniji okrepila precej izraziteje kot v EU in tudi kot v evrskem območju.
Podatki sicer kažejo, da se je rast cen hrane konec preteklega leta umirila. Medletna rast se je v tem obdobju iz najvišje ravni v poletnih mesecih (7 %) do decembra upočasnila na 4,1 %, a je bila še vedno precej višja kot v EU (2,4 %) in tudi v evrskem območju (2 %).
Vzroki dragih živil
Na izrazito rast cen hrane v Sloveniji so poleg rasti plač odločilno vplivale slabe letine zaradi neugodnega vremena doma in v tujini, kar je močno podražilo sadje ter konditorske izdelke. Poseben pritisk na cene povzročajo razmere v govedoreji, kjer se prepletajo večji izvoz mesa, virusne okužbe živali in stroge zahteve zelenega prehoda, ki omejujejo pridelavo.
Nekoliko hitreje kot v evrskem območju (2,1 %) in EU (2,7 %) so v Sloveniji naraščale tudi cene v skupini mleka in jajc (3,4 %), a je bila razlika v prispevku k inflaciji razmeroma skromna (0,05 o. t.).
Kakšna je napoved za prihodnost?
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ostajajo optimistični glede umiritve rasti cen hrane.
V kolikor ne bo prišlo do dodatnih zaostrovanj razmer na surovinskih trgih, lahko tudi v prihodnjih mesecih pričakujemo, da se bo rast cen hrane še nekoliko umirila.
Tudi v Sloveniji so bili sprejeti ukrepi . Tako se v začetku letošnjega leta izvaja obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika goveda in drobnice. Umirjanje pa bi v določeni meri upočasnila nadaljnja rast stroškov dela,” še zaključujejo.
