Iran je v začetku tedna skoraj povsem prekinil dostop do globalnega interneta. Uradni razlog? Domnevni kibernetski napadi iz Izraela in zaščita nacionalne varnosti. V praksi pa gre, kot opozarjajo mednarodni analitiki, za eno najobsežnejših digitalnih blokad v zadnjih letih – z velikimi posledicami za državljane, gospodarstvo in svobodo govora.
Nacionalni internet kot orodje nadzora
Medtem ko so dostopi do aplikacij, kot so WhatsApp, Instagram in Google Play, povsem onemogočeni, Iranci še vedno lahko uporabljajo t. i. nacionalno informacijsko mrežo – sistem, ki ga nadzoruje vlada. Gre za interno različico interneta, kjer so vsebine cenzurirane in nadzorovane. Neodvisni mediji, VPN-storitve in aplikacije za sporočanje so nedostopni ali močno omejeni.
Obseg izpada se kaže tudi v podatkih organizacije NetBlocks, ki beleži padec internetnega prometa za več kot 50 odstotkov po vsej državi.
Confirmed: Analysis of telemetry shows a significant reduction in internet traffic in #Iran; the incident comes amid an escalating conflict with Israel and is likely to limit the public’s ability to access information at a critical time pic.twitter.com/WOqfHTdxc0
— NetBlocks (@netblocks) June 17, 2025
Strah pred protesti – ali prikrivanje resnice?
To ni prvič, da je Iran prekinil internetne povezave. Podoben ukrep je vlada sprejela novembra 2019 med množičnimi protesti zaradi zvišanja cen goriva, ko je med spopadi z varnostnimi silami umrlo več sto ljudi. Tokratni izpad sovpada z izraelskimi zračnimi napadi in napetostmi na Bližnjem vzhodu, vendar številni opazovalci opozarjajo, da je lahko v ozadju tudi preprečevanje organizacije morebitnih novih protestov ali prikrivanje notranjepolitičnih razmer.
— Mark R. Levin (@marklevinshow) June 14, 2025
Tudi dostop do satelitskega interneta Starlink, ki bi lahko ponudil alternativo, je po poročilih nekaterih uporabnikov v Iranu omejen ali nedelujoč.
Mednarodni odziv in posledice
Svetovni mediji, kot so The Verge, Times of India in Wall Street Journal, poročajo o digitalni blokadi brez primere. Opozarjajo, da je Iran s tem ponovno pokazal pripravljenost za popoln nadzor nad digitalnim prostorom, pri čemer so običajni državljani – še posebej mladi, podjetniki in aktivisti – glavni poraženci.
Vprašanje ostaja: gre za upravičen varnostni ukrep ali pa zgolj za novo stopnjo cenzure v državi, kjer je svoboda izražanja že dolgo pod vprašajem?
