Po nedavni ugotovitvi, da so bile uvožene kumarice z zdravilno učinkovino paracetamol označene kot “Narejeno v Sloveniji”, so se začela odpirati nadaljnja vprašanja: kako potrošnik ve, kaj je v resnici slovensko pridelano, predelano ali le zapakirano? Kaj pomenijo uradne in komercialne oznake na živilih ter kdo nadzira njihovo uporabo? Kaj pomeni, ko na izdelku piše “Pridelano v Sloveniji” ali “Narejeno v Sloveniji” in kaj zagotavlja uradna oznaka “Izbrana kakovost – Slovenija”?
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 21. oktobra 2025 sporočila, da je pri uvozu iz Indije v vzorcu termično neobdelanih kumaric v ocetni kislini odkrila prisotnost paracetamola. Šlo je za pošiljko, težko okoli 15 ton, namenjeno slovenskemu proizvajalcu Ahac d. o. o., ki kumarice predeluje za različne trgovske verige, med drugim tudi Spar in Drogo.
Kot je pojasnila UVHVVR, je bila pošiljka zadržana in ni bila sproščena v promet, prav tako so šle vse neskladne količine v uničenje. To je sicer bil prvi primer tovrstne neskladnosti v EU, zato je Slovenija o tem obvestila tudi Evropsko komisijo in druge države članice. Zaradi previdnosti je bil prav tako izveden umik že predelanih izdelkov (SPAR Kumarice delikatesne, 670 g, lot 25B0162).
Primer sicer ni povezan z označevanjem porekla, je pa opozoril na zmedo, ki nastane, kadar ima izdelek slovensko blagovno znamko, a uvoženo surovino.
“Narejeno v Sloveniji” ni vedno tudi “pridelano v Sloveniji”
V Sloveniji ni enotne pravne definicije izraza “Narejeno v Sloveniji”. Gre za tržno oznako, ki jo lahko podjetje uporabi, če je bistveni del proizvodnega procesa (na primer predelava ali pakiranje) opravljen v Sloveniji. Surovina pa je lahko tujega izvora.
Evropska uredba (EU) št. 1169/2011 zahteva, da označevanje ne sme biti zavajajoče, od leta 2020 pa velja dodatno pravilo: če je na izdelku navedeno poreklo, a glavna (primarna) sestavina izvira od drugod, mora biti to jasno označeno (Izvedbena uredba (EU) 2018/775).
Tako se lahko zgodi, da ima izdelek oznako “Narejeno v Sloveniji”, čeprav surovina prihaja iz druge države, kot se je zgodilo v primeru kumaric iz Indije. V praksi to pomeni, da je bila v Sloveniji izvedena predelava, pakiranje ali distribucija, ne pa nujno tudi pridelava.
Kaj pa zagotavlja uradni znak “Izbrana kakovost – Slovenija”?
Shema “Izbrana kakovost – Slovenija” je uradni državni sistem kakovosti, ki ga upravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prepoznamo ga po značilnem rjavo-zelenem simbolu s smeškom in pripisom “Slovenija”.
Ta označba zagotavlja, da je izdelek:
- v celoti slovenski, kar pomeni, da je surovina pridelana v Sloveniji, vsi postopki predelave pa potekajo na slovenskem ozemlju;
- dodatno kontroliran, tj. vključen v sistem rednih notranjih in zunanjih preverjanj;
- posebne kakovosti, ki izhaja iz natančno določenih specifikacij (npr. način vzreje, omejitve pri uporabi krmil, krajši transport, standardi dobrega počutja živali).
Pri mesu znak pomeni, da je izdelek narejen iz živali, rojenih in vzrejenih v Sloveniji, pri mlečnih izdelkih iz slovenskega mleka, pri sadju iz slovenskih nasadov. Trenutno ga najdemo na govejem, svinjskem in perutninskem mesu, mleku, sadju ter mlečnih in sadnih izdelkih.
Za vsak sektor obstaja posebna specifikacija, objavljena na spletni strani ministrstva, kjer so določeni dodatni kakovostni kriteriji in zahteve nadzora. Shema vključuje vse deležnike, od kmeta in predelovalca do trgovine. Certificiranje poteka individualno ali skupinsko, nadzor pa izvajajo neodvisni certifikacijski organi, kot so Bureau Veritas, SIQ ali Inštitut KON-CERT.
Več o tem lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prednosti sheme za potrošnika in slovensko kmetijstvo
Po podatkih MKGP ima potrošnik pri nakupu izdelka z oznako “Izbrana kakovost – Slovenija” tri jasne koristi:
- zagotovljeno slovensko poreklo (od surovine do izdelka);
- višje standarde kakovosti in nadzora;
- zanesljivo sledljivost v celotni verigi od kmeta do trgovine.
Poleg tega z nakupom takšnih izdelkov potrošnik posredno podpira slovensko podeželje in kmetovalce, ohranja delovna mesta na kmetijah ter zmanjšuje okoljski odtis, saj ima ta hrana najkrajšo pot od pridelovalca do mize.
Komercialne oznake in možne zlorabe
Trgovci lahko uporabljajo svoje komercialne oznake, kot so “Slovenska izbira” ali “Narejeno v Sloveniji”, vendar te niso uradne državne sheme. Pogosto pomenijo, da je bil del postopka opravljen v Sloveniji, ne pa tudi, da so surovine domače. V praksi to pomeni, da potrošnik ne more biti stoodstotno prepričan o poreklu, če ni navedenega uradnega znaka kakovosti.
Prašičerejci in druge kmetijske organizacije pa opozarjajo, da bi morali imeti mesni izdelki obvezno označbo “Rojeni in rejeni v Sloveniji”. Po njihovem mnenju bi to okrepilo preglednost in omogočilo potrošniku, da jasno razbere poreklo živali in mesa, ne le kraja predelave.
Za nadzor je sicer zadolženih več organov. Za nadzor nad varnostjo in označevanjem živil v Sloveniji skrbi UVHVVR. Certifikacijski nadzor nad shemo “Izbrana kakovost – Slovenija” izvajajo neodvisni organi, medtem ko Tržni inšpektorat RS nadzira pravilnost oglaševanja in morebitne zavajajoče navedbe.
Kako torej potrošnik prepozna resnično slovensko živilo?
- Če je na izdelku znak “Izbrana kakovost – Slovenija”, pomeni, da je živilo v celoti slovenskega izvora, z dodatnim nadzorom in preverjenim sistemom sledljivosti.
- Če je navedeno le “Izbrana kakovost”, preverite dodatno deklaracijo, saj surovina morda ni slovenska.
- Če izdelek nosi komercialno oznako “Narejeno v Sloveniji” ali “Pridelano v Sloveniji”, preberite, od kod prihaja glavna sestavina, saj mora to biti po zakonodaji jasno navedeno, kadar poreklo ni enako poreklu izdelka.
Primer paracetamola v kumaricah je nedvomno pokazal, da sistem varnosti hrane v Sloveniji deluje, hkrati pa razgalil, kako hitro je lahko potrošnik zaveden ob površnem branju oznak. Resnično “slovenski” izdelek pomeni več kot le pakiranje v Sloveniji. Pomeni celotno verigo od domačega kmeta do trgovine. Za to jamči le uradni znak “Izbrana kakovost – Slovenija”, ki ne prinaša samo dodatne kontrole, ampak tudi zaupanje v izvor in kakovost, hkrati pa pozitivno vpliva na slovensko podeželje.
