Ljudska iniciativa Šentjernej je včeraj na družbenih omrežjih objavila izračun, po katerem lahko brezposelni starši brez premoženja z desetimi otroki prejmejo kar 6873 evrov mesečno iz različnih socialnih transferjev. Objavljena številka je znova odprla vprašanja o pravičnosti socialnega sistema in učinkovitosti nadzora nad porabo javnega denarja.
Župani že lani zahtevali spremembe zakonodaje
Kot poroča Žurnal24, so župani enajstih občin, kjer živijo večje romske skupnosti (med njimi Novo mesto, Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Brežice, Krško, Kočevje, Semič, Črnomelj, Metlika in Ribnica) že leta 2023 poslali v državni zbor pobudo za spremembe petih zakonov, ki urejajo socialne prejemke, starševsko varstvo, trg dela, javni red in zakon o voznikih.
Kljub opozorilom lokalnih skupnosti se zakonodajni postopek takrat ni premaknil. Šele po tragični smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja, ki je sprožila val ogorčenja in protestov, je vlada napovedala obsežen sveženj ukrepov, vključno s poostrenim nadzorom nad dodeljevanjem in porabo socialnih pomoči.
“Otroci raztrgani, dvorišča zanemarjena – kam gre denar?”
Predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej Domen Matjaž je že poleti na protestnem shodu opozoril, da je treba preveriti, kam dejansko odteka javni denar: “Kako to, da prejemniki visokih socialnih pomoči živijo v slabih higienskih razmerah, otroci pa so raztrgani in bosi? Se kdo sploh vpraša, če pomoč pride do družin ali jo kdo vmes prestreže?”
Po njegovih besedah bi bilo treba preveriti tudi sum na oderuška posojila znotraj posameznih skupnosti in veliko razliko v življenjskem standardu med družinami, ki prejemajo podobne zneske. “Če bi bil v državi red, takšnih odstopanj ne bi bilo,” je dejal po poročanju medija Žurnal24.
Po švedskem vzoru: omejitev otroških dodatkov
V iniciativi so prepričani, da napovedani vladni ukrepi ne bodo dovolj. Njihov član Matjaž Strojin je za Žurnal24 pojasnil, da bodo predlagali spremembo sistema otroških dodatkov po švedskem modelu, kjer se višina dodatkov po tretjem otroku povečuje le minimalno.
“Res je, da nekatere Romkinje rodijo zelo mlade, a večina otrok se rodi po 18. letu. Pogosto se dogaja tudi, da par ni poročen in živi ločeno, zato se prikazujejo kot enostarševske družine – to pa prinaša dodatne zlorabe sistema,” opozarja Strojin.
Dodal je še, da v nekaterih romskih naseljih socialne pomoči hitro poidejo, kar vodi v začaran krog revščine: “Ko zmanjka denarja, si ljudje izposojajo pri vplivnejših posameznikih, ki jih nato držijo v odvisnosti. Sami pa živijo v razkošju in vozijo drage avtomobile. Težko verjamem, da bo vladi uspelo te skupnosti spodbuditi k izobraževanju in zaposlovanju.”
Objava izračuna in odzivi javnosti so tako še dodaten pritisk na vlado, da v najkrajšem času pripravi konkretne spremembe socialne zakonodaje.
