Črna kronika

Izrael na robu napada na Iran, Američani umikajo osebje

Izrael naj bi bil tik pred izvedbo vojaškega napada na Iran, poročajo vplivni ameriški mediji NBC in CBS. Ob sklicevanju na neimenovane vire razkrivajo, da je izraelska vojska pripravljena posredovati proti Islamski republiki – tudi brez neposredne podpore ZDA. Informacije so še toliko bolj zaskrbljujoče, ker prihajajo v času, ko Washington napoveduje nov krog diplomatskih pogajanj s Teheranom.

ZDA, najtesnejši zaveznik Izraela, že izvajajo preventivne ukrepe. Zaradi grožnje iranskih povračilnih napadov so začele umikati osebje iz Iraka. Po poročanju CBS so nekaterim ameriškim državljanom celo svetovali, naj nemudoma zapustijo državo. Po ocenah Washingtona bi lahko bil prvi cilj iranskega maščevanja prav ameriška infrastruktura na Bližnjem vzhodu.

Napetost narašča že tedne: od jedrskih groženj do obveščevalnih sledi

CNN je že pred tedni poročal, da so ameriške obveščevalne službe zaznale povečano izraelsko aktivnost, ki bi lahko nakazovala priprave na napad na iranske jedrske objekte. Čeprav si administracija predsednika Trumpa prizadeva za diplomatsko rešitev in nov jedrski sporazum, Izrael ostaja nepopustljiv.

Iran, ki je v zadnjih mesecih pod vedno večjim pritiskom tako Washingtona kot Tel Aviva, vztraja pri svoji obrambni drži. Njegov obrambni minister Aziz Nasirzadeh je ta teden jasno sporočil, da bo Teheran v primeru izraelskega napada odgovoril silovito in brez zadržkov. Tarča bi bila ameriška vojaška oporišča v regiji, kar bi lahko sprožilo širši regionalni konflikt.

Senca Gaze, Gadafija in urana: Izrael ne zaupa dogovorom

Odnosi med Izraelom in Iranom so še posebej napeti od začetka vojne v Gazi, kjer sta si državi že nekajkrat neposredno izmenjali napade. V ozadju zaostrovanja pa ostaja ključno vprašanje: ali bo Iran kljub vsem pritiskom nadaljeval z bogatenjem urana?

Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da je edini sprejemljiv scenarij t. i. “libijski model”, torej popolna opustitev jedrskega programa v zameno za omilitev sankcij, kakor je to leta 2003 storil libijski voditelj Moamer Gadafi. A spomin na Gadafijev konec – ubili so ga uporniki ob podpori Natovih sil – Iranu služi kot opomin, zakaj se dogovorom Zahoda ne more povsem zaupati.

Trump in vprašanje jedrske prihodnosti

Ameriški predsednik Donald Trump se medtem trudi prepričati Teheran, naj pristane na nov jedrski sporazum. Po njegovih besedah je možnost celo omejenega bogatenja urana nesprejemljiva, čeprav naj bi predlogi iz Washingtona vključevali prav to. Izrael naj bi bil do teh predlogov izjemno kritičen in se pripravlja na vojaško rešitev, če diplomatska ne bo zadovoljiva.

Če se napetosti ne bodo hitro umirile, lahko Bližnji vzhod v prihodnjih dneh ali tednih zdrsne v novo fazo odprtega konflikta s potencialno katastrofalnimi posledicami za ves svet.

Delitve: