Poslanci bodo v petek na izredni seji DZ obravnavali predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki prinaša višja nadomestila za brezposelnost, rahlja t. i. most do upokojitve ter zaostruje področje agencijskega dela, je sklenil kolegij predsednice DZ. V opoziciji so bili proti nujnemu postopku, saj gre za sistemski zakon, nujnih razmer pa da ni.
Vlada je DZ predlagala, da se predlog novele zakona o urejanju trga dela v DZ obravnava po nujnem postopku, saj se se z njegovim sprejemom mudi.
140 milijonov evrov razlog za naglico
Slovenija namreč s predlogom v delu, ki se nanaša na rahljanje mostu do upokojitve, izpolnjuje enega od mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, od česar je odvisno črpanje 140 milijonov evropskih sredstev. Poleg tega predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča, vezano na postopek izvedbe javnega povabila za izbor delodajalcev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Opozicija ostro proti nujnemu postopku
V opoziciji so nujnemu postopku nasprotovali. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je izpostavil, da je bil mejnik iz načrta za okrevanje in odpornost znan dovolj časa, postavila ga je še tretja vlada Janeza Janše. Prav tako se je dovolj dolgo vedelo, kakšna je odločba ustavnega sodišča, je dodal.
“Tako ni čisto nobenega razloga za nujno obravnavo tako obsežnega zakona, tako obsežnih sprememb trga dela. Ne bodo nastale nobene nepopravljive posledice. Če sem malo ciničen, lahko rečem, da postajajo nepopravljive posledice ravno zaradi nujnih postopkov in izrednih sej,” je izpostavil.
Opozoril je še, da se s tovrstnim načinom dela močno obremenjuje zakonodajnopravno službo DZ in strokovne službe poslanskih skupin, ki da delajo v nemogočih razmerah.
Vodja skupine nepovezanih poslancev Anže Logar se je strinjal, da ni nujnih razmer in da je treba potegniti ročno zavoro. Nenehni nujni in skrajšani postopki obravnave sistemskih zakonov, kakršen je zakon o urejanju trga dela, po njegovih besedah zbujajo dvom o rešitvah. “Od časa do časa jih mora potem popravljati tudi ustavno sodišče, čeprav je bila zaveza te koalicije na začetku mandata, da bodo vrnili pravno državo,” je navedel.
Koalicija razdeljena, ključni poudarki socialnega dialoga
Poudaril je še, da je koalicija pri predlogu novele zakona o urejanju trga dela neusklajena. Finančno ministrstvo je namreč proti predlaganemu zvišanju denarnih nadomestil za čas brezposelnosti.
Da v določenih primerih nujni postopki niso potrebni, je priznala tudi Bojana Muršič (SD). A pri predlogu novele zakona o urejanju trga dela gre za izjemno pomemben zakon, na katerega je vezanih 140 milijonov evrov, je izpostavila.
Prepričana pa je, da kakovost sprejetih zakonov ni vprašljiva, saj so v postopku dopolnjeni skladno z amandmaji, pripravljenimi na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe DZ.
Spomnila je še, da je bilo treba predlog novele zakona o urejanju trga dela uskladiti s socialnimi partnerji, kar je terjalo čas. Četudi razume pomisleke finančnega ministrstva, pa se ji zdi zvišanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti nujno, saj sta najnižji in najvišji znesek nespremenjena že od leta 2013, zato gre tu “za dobrobit ljudi”.
Lenart Žavbi (Svoboda) je medtem izpostavil, da je na ustavnem sodišču padel le en zakon vlade Roberta Goloba, medtem ko je pri prejšnji Janševi vladi tam “padel koncept vladanja”.
Tudi on je podčrtal pomen socialnega dialoga. “Skrbnik socialnega dialoga v tej vladi bolj skrbi za socialni dialog kot skrbnik socialnega dialoga v prejšnji vladi,” je menil. “Jaz bi bil na vašem mestu izjemno zaskrbljen, če bi bil ta zakon obravnavan po nujnem postopku, ne bi pa imel soglasja Ekonomsko-socialnega sveta,” je dodal.
Povedal je še, da je “scenarij” za izvajanje zaporedja zakonov, ukrepov, projektov iz načrta za okrevanje in odpornost predlagala prejšnja vlada in da se denimo sprememb zakona o urejanju trga dela, ki med drugim naslavljajo tudi upokojevanje, ne more obravnavati pred pokojninsko reformo.
Predlog novele bo najprej obravnaval odbor DZ za delo, in sicer v četrtek, seja je sklicana za ob 14. uri. V petek 15 minut po koncu redne junijske seje se bo začela še obravnava predloga na izredni seji DZ.
STA
