Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za naravne vire in prostor (IRSNV) je v prvih mesecih letošnjega leta izvedla nekaj več kot 2.000 pregledov, pri čemer je začela okoli 700 inšpekcijskih postopkov. Na seznamu za prisilno odstranitev je trenutno 81 nelegalnih objektov.
Do 20. maja letos je gradbena inšpekcija skupaj z izbranim izvajalcem izvedla dve izvršbi po drugi osebi, medtem ko so inšpekcijski zavezanci v 99 zadevah izvršbo opravili sami. Poleg tega so bili v 46 primerih objekti bodisi legalizirani bodisi so bila pridobljena ustrezna upravna dovoljenja. Skupaj je bilo do tega datuma tako odpravljeno 147 nepravilnosti, so nam povedali na IRSNV.
Točnega števila nelegalnih gradenj ni
Glede števila nedovoljenih objektov v Sloveniji Barbara Šubic z IRSNV pojasnjuje: “Posebna evidenca nedovoljenih objektov se ne vodi. Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za naravne vire in prostor je pristojna za obravnavo posameznih prijav in sumov nedovoljene gradnje.”
Dodaja, da lahko posredujejo le podatke o številu odprtih inšpekcijskih postopkov. “Podatkov o kršitvah ne vodimo po posameznih naseljih ali območjih, zato informacij o odprtih postopkih ni mogoče podati po lokacijskih kriterijih,” še pojasnjuje.
Tisoči postopkov, več kot 4.000 odločb
Na dan 31. december 2024 je bilo v teku 8.201 upravnih inšpekcijskih zadev. “V 4.137 zadevah je bila izdana inšpekcijska odločba za nelegalno gradnjo. Med temi zadevami je 2.850 zadev z uvedenim izvršilnim postopkom, saj je bil že izdan sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi,” nam je pojasnila Šubičeva.
Izvršba pa pomeni zadnji korak v inšpekcijskem postopku: “Izvršba (kakor jo razumemo) omogoča prisilno realizacijo obveznosti, ki so bile zavezancu naložene z odločbo v inšpekcijskem postopku in jih le-ta noče prostovoljno izvršiti.”
Kako poteka izvršba?
“Inšpektorat z izbranim izvajalcem prisilno vzpostavi zakonito stanje v primeru, da zavezanec v določenem roku sam ne izpolni obveznosti iz inšpekcijske odločbe.” Šubičeva poudarja tudi, da ima “zavezanec tekom celotnega inšpekcijskega postopka, tudi po izdaji odločbe in vse do prisilne izvršbe, vedno možnost, da sam prostovoljno izpolni obveznosti.”
Ko inšpektor začne postopek, izda sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem:
- obvesti zavezanca o začetku izvršbe;
- določi dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti;
- napove prisilno izvršbo po drugi osebi ali z denarno prisilitvijo, če zavezanec tudi v dodatnem roku ne ukrepa;
- opozori na možnost odloga izvršbe zaradi posega v dom.
Izvršba se nato po tem, ko sklep postane pravnomočen in izvršljiv, lahko izvede po drugi osebi (država na stroške zavezanca najame izvajalca) ali z denarno prisilitvijo.
Cilj ni rušenje, temveč zakonitost
Z inšpektorata poudarjajo, da “cilj gradbene inšpekcije ni rušenje objektov, temveč nadzor nad gradnjo in zagotavljanje zakonitega stanja.” Rešitev je skrajni ukrep, ki se zgodi v primeru, da zavezanec sam ne izpolni odločenih obveznosti.
Kot pojasnjuje Šubičeva, se lahko zakonito stanje “vzpostavi prostovoljno ali prisilno – slednje pa je praviloma dražje za zavezanca in hkrati kadrovsko ter organizacijsko obremenjujoče za inšpektorat.”
