Javni prevoz naj bi bil ena izmed ključnih rešitev za trajnostno mobilnost, manj prometa in bolj dostopno življenje. A ko ga dejansko poskusiš uporabljati v Sloveniji, se hitro pojavi vprašanje: ali sploh deluje tako, kot bi moral?
Od Maribora do Kopra: pot, ki ni preprosta
Eden najbolj očitnih primerov je pot med Mariborom in Koprom. Čeprav gre za dve večji slovenski mesti, direktna povezava praktično ne obstaja, kar pomeni, da je pogosto treba prestopati Ljubljani.
Po dostopnih podatkih avtobus sicer vozi približno tri ure in pol, če se prestopanje dobro izide. Vlak pa vozi tudi več kot pet ur, še posebej ob večernih odhodih.
To pomeni, da lahko za razmeroma kratko razdaljo znotraj države porabiš skoraj cel dan.
Neusklajeni vozni redi in čakanje
Eden največjih problemov, ki ga izpostavljajo uporabniki, so neusklajeni vozni redi. Pogosta situacija, ki se pojavi je, da vlak prispe, avtobus pa je že odpeljal ali pa pride nekaj minut kasneje.
Takšne težave niso izjema. Uporabniki opozarjajo na primere, ko avtobusi odpeljejo še preden pridejo potniki z vlakov, ali pa povezave sploh niso logično povezane. Avtobus v Ljubljano prispe nekaj minut za tem, ko avtobus proti drugemu mestu odpelje.
Rezultat? Dolga čakanja, zamujeni prestopi in precej frustracije za vse vključene.
Počasnost in nepraktičnost
Težava ni samo v prestopih, ampak tudi v hitrosti.
Že povezava med Mariborom in Ljubljano lahko traja skoraj štiri ure, kar je za razdaljo, ki jo z avtom prevoziš precej hitreje, težko sprejemljivo. Enako se dogaja s povezavami do Dolenjske, Koroške in drugimi. Torej, če ne živiš v Ljubljani, je skoraj lažje priti na Dunaj kot v Koper.
Javni prevoz tako pogosto ni konkurenčen avtomobilu, ne časovno, ne praktično.
Sistem, ki ni prijazen do uporabnika
Strokovnjaki opozarjajo, da javni prevoz v Sloveniji še vedno ni dovolj razvit. Manjkajo predvsem bolj pogoste povezave, boljša usklajenost med različnimi prevozi in večja točnost in zanesljivost
Subvencije in vozovnice za javni promet
Zelo svetla točka so dobro urejene vozovnice za prebivalce Slovenije. Študentje in dijaki dobijo subvencijo, kar zelo olajša potovanje v času šolanja. Žal pa, zaradi zgoraj omenjenih težav, mnogi ne morejo izkoriščati te možnosti in vseeno uporabljajo avto za večino svojega prevoza.
Tudi v službah se bolj ali manj zahteva vozniški izpit in prihajanje na delo z avtom, saj se tudi delodajalci zavedajo, da uporaba javnega prevoza pomeni pogostejše zamujanje, slabšo zanesljivost in več možnosti za nepredvidljive situacije.
Cene goriva in izpita za avto
Tudi če izvzamemo okoljevarstvene prispevke javnega prevoza, ostaja velik problem pri vsakodnevni uporabi avta. Cene goriva se hitro spreminjajo, z nastalo situacijo pa rastejo še toliko hitreje.
Mnogi mladi pa si ne morejo privoščiti niti izpita za avto, kaj šele nakupa avtomobila.
Tako, se še vedno pogosto odločamo za avtobuse in vlake. V tem primeru je stres odveč. Vožnja z vlakom je na koncu koncev lahko prav romantična. Dobra knjiga in malo potrpljenja lahko bistveno izboljšata uporabniško izkušnjo.
