Pred dobrim mesecem so Norvežani odšli na volišča, kjer so odločali o prihodnji sestavi norveškega parlamenta. Vladajoča Laburistična stranka je odšla po zaupnico, ki je bila s strani ljudstva tudi izglasovana. Vseeno rezultat volitev v eni izmed najbogatejših evropskih držav ni zanemarljiv, saj je vzpon doživela tudi skrajno desna Reformistična stranka, kot tudi marksisti.
Smrten udarec za motor EU
Zagotovo prekinitev oskrbe s fosilnimi gorivi za Nemčijo ne bi imela blagodejnih učinkov. Državo je s poceni ruskim plinom oskrboval plinovod Nord Stream, ki je bil po invaziji žrtev sabotaže in je sedaj delno uničen. Nemčija sicer pospešeno vlaga v razvoj obnovljivih virov energije. Že več kot polovica elektrike je proizvedena z obnovljivimi viri, preostalih 40% pa predstavljajo fosilna goriva. Del premog, dobrih 15% pa zemeljski plin, katerega poraba se je leta 2024 dvignila na 16%. Če se bo potreba vztrajno rasla, bi lahko država postala še bolj dovzetna negativne gospodarske posledice, predvsem v panogi težke industrije, ki ima težave že sedaj.
Konec dobave energije iz Norveške pa bi jo le še povečal.
Dodatno ohlajanje nemškega gospodarstva bi lahko imelo tudi negativne posledice na slovensko ekonomsko sliko. Slovenija je izvozno orientirana ekonomija, ki z Nemčijo tesno sodeluje.
Čista Norveška obvladuje evropsko porabo fosilnih goriv
Na eni strani imamo Laburiste in Stranko centra, ki želita še nadaljevati s prodajo fosilnih goriv, kot tudi obnovljive energije državam EU in Združenemu kraljestvu. Njuni potencialni zavezniki so Socialistična levica, Rdeči in Zeleni, ki želijo omejiti in naposled prekiniti izvoze. Pri izvozih fosilnih goriv je jasno da gre za poskus prenehanja norveškega prispevanja h globalnemu segrevanju. Za prodajo odvečne elektrike, ki so jo ustvarile hidro elektrarne, omenjene leve stranke menijo da viša cene elektrike za povprečne Norvežane. Evropska unija je od ruske invazije na Ukrajino v letu 2022, bila prisiljena poiskati druge vire fosilnih goriv, s katerimi je lahko nadomestila izpad ruskih energentov. Te je nehala kupovati zaradi sankcij uvedenih proti Ruski federaciji, vsaj v določenem obsegu.
Norveška je leta 2022 postala največji dobavitelj energije EU.
Če bo torej levi trojček pri koalicijskih pogajanjih z Laburisti uspešen, a lahko pričakujemo še poglobitev evropske energetske krize?
Energetska kriza pelje Nemčijo na pot ekstremizma
Draginja in gospodarska kriza, ki sta v Nemčiji nastali kot posledica nagle izgube poceni ruskega plina iz Nord Strema, je še dodatno povečala nezadovoljstvo nemških volivcev nad t.i. strankami demokratičnega centra. Lani je astronomski vzpon poleg AfD doživela tudi levo-konservativna BSW, ki je obljubljala ponovno vzpostavitev oskrbe z ruskimi energenti. To je bila le ena izmed volilnih obljub nekdanje poslanke in sovodje Levice – Sahre Wagenknecht. Volilne analize ugotavljajo da tako BSW, kot sedaj vodilna AfD nagovarjata podobne volivce, ki niso nujno levi ali desni. Pač pa skrajno nezadovoljni s politiko Unije, SPD-ja, FDP-ja, predvsem pa Zelenih. Zeleni prehod pod taktirko Zelenih v koaliciji s SPD in FDP je povzročil hude dvige cen energije za manjša gospodinjstva in nemško težko industrijo, kar je po mnenju Nemcev glavni vzrok za slabo stanje v državi, ki je še pred desetim leti veljala za gospodarsko velesilo.
Pri tem je potrebno poudariti da AfD strogo nasprotuje kakršnemukoli zelenemu prehodu. V preteklosti je spletni portal Bloomberg Adria celo zapisal, da bi sovodja stranke Alice Weidel podrla vse vetrnice. BSW ne nasprotuje zelenemu prehodu kot takemu, pač pa želi njegovo breme prevaliti na bogate in pred njegovimi škodljivimi učinki zaščititi ključne sektorje nemške industrije. Za zadaj se zdi, da oba koncepta delujeta oz. vsaj prvi.
AfD je v raziskavah javnega mnenja prehitela vladajočo CDU/CSU, BSW pa postopoma utrjuje podporo.
Norveška – Evropa postavljena na glavo
Rezultat norveških parlamentarnih volitev je zanimiv tudi zaradi razporeditve glasov glede na urbana in ruralna okrožja.
V mestih je slavila (skrajna) desnica – Konservativci in Reformna stranka, na podeželju in predvsem na severu države pa leve stranke.
V primerjavi s Slovenijo je rezultat veliko presenečenje, saj so pri nas mesta ne glede na volilno udeležbo praktično neosvojljiva utrdba za desnico. Situacija na Norveškem je drugačna predvsem zaradi povečanega priseljevanja migrantov v mesta in manjšo koncentracijo bogastva na podeželju. Bolje situirani norveški volivci pragmatično izberejo desne stranke, ki jim obljubljajo nižanje davkov in strožje priseljevanje, volivci s severa, kjer je priseljevanja občutno manj, a je njihov materialni položaj slabši pa volijo levico.
Zadnja značilnost je bila tipična za rezultate volitev po II. svetovni vojni, ko je delavstvo množično volilo socialdemokratske stranke, saj so jim te obljubljale boljšo kakovost življenja. Iz tega zornega kota je Norveška še ena izmed redkih “normalnih” držav glede na razporeditev elektorata.
Kdo bo sestavljal naslednjo norveško vlado in kako bo to vplivalo na EU in Slovenijo?
Nekaj je skoraj zagotovo – Jonas Gahr Støre iz vrst Laburistov bo skoraj zagotovo ostal premier, vprašanje pa je, kdo bodo njegovi ministri. Na Norveškem ni nenavadno, da je vlada manjšinska, lahko celo enostrankarska in se zanaša na podporo manjših strank “bloka”, ki mu sama pripada. Levemu bloku na Norveškem poleg omenjenih laburistov pripadajo tudi Stranka centra, Rdeča stranka, Zelena stranska in Socialistična leva stranka.
Støre bo moral najti skupen jezik z omenjenimi strankami, zlasti s potencialnimi partnerji na skrajni levici – Socialistično levico in Rdečo stranko, ki sta uspeli ohraniti podporo oz. jo povečati. Težave mu lahko povzroča tudi šibitev Stranke centra, ki je na ideološkem polju najbližje Laburistom. Zaradi tega bo vpliv marksističnih strank, pa tudi zelenih na delovanje vlade zagotovo večji. Težave pa ne povzročajo drugačni pogledi na norveški sistem socialne države, pač pa odnos do EU, natančneje zunanja politika.
Norveška je danes ena izmed redkih evropskih držav, ki skoraj vso potrebno energijo pridobi iz obnovljivih virov – kar 97%. Večino pridobi iz vodne oz. hidroenergije. A večini je Norveška najbolj poznana kot največja izvoznica fosilnih goriv, ki je tudi eden izmed virov neznanskega državnega bogastva. Slednje pa je postalo jabolko spora tako med levico in desnico, kot tudi med samimi levimi strankami.
Norveški energenti na slovenskem trgu
Med pripravo članka smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer so nam zagotovili, da večino plina, ki ga Slovenija potrebuje, pridobi na:
“[…]evropskem plinskem trgu, delno pa tudi neposredno iz Alžirije in Azerbajdžana.”
Poudarili so tudi, da slovenski dobavitelji zemeljskega plina nimajo več neposrednih pogodb z Rusijo. Dodali so še naslednje:
“[…]Dobave plina iz Norveške v EU so zelo pomembne, saj predstavljajo velik del plinskega trga v EU. Vpliv je pozitiven in pomemben.”
Obenem so pojasnili, da bi v primeru prekinitve norveške oskrbe s plinom v zimskih mesecih lahko prišlo do dviga cen plina, saj bi ga na trgu začelo primanjkovati.
Se pred našimi očmi odvija serija Zasedini?
Pred točno desetimi leti je bila na Norveškem posneta serija Zasedeni, norveško Okkupert, ki naj bi se dogajala v bližnji prihodnosti. Leto 2025 bi bilo možna časovnica. Dogajanje je postavljeno čas ko norveška vlada pod vodstvom zelenih politikov prekine vse izvoze nafte in plina, kar povzroči energetsko krizo znotraj EU. Norveška vlada se za potezo odloči z namenom, da bi Unijo – eno izmed največjih svetovnih gospodarstev prisilila k zmanjšanju izpustov, ki so odgovorni za vse bolj očitno globalno segrevanje. V prvem delu tudi izvemo, da je malo pred začetkom dogajanja Norveško opustošil hud orkan, ki je nastal kot posledica podnebnih sprememb. Povzročil je veliko gospodarsko škodo, kot tudi smrtne žrtve.
Težave nastanejo, ko se EU, namesto da bi sledila zahtevam Norveške, v obupu odloči za skrajno potezo – uporabo vojaške sile, kot sredstvo za ponovno vzpostavitev dobave energije. A tega ne stori sama. Iz Bruslja na pomoč pokličejo Ruse, ki ob podpori EU prikrito zasedejo državo.
