Ob svetovnem dnevu urgentne medicine Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da je urgentna medicina ključen temelj varne in pravočasne zdravstvene oskrbe, kjer mnogokrat šteje vsaka sekunda. To je področje, kjer hitre, a premišljene odločitve rešujejo življenja, kjer morajo biti zdravniki zbrani, natančni in odločni kljub nepredvidljivim razmeram. Kljub pomembnosti pa sistemska ureditev tega področja že dolga leta zaostaja za dejanskimi potrebami.
Trenutno v Sloveniji primanjkuje vsaj 300 specialistov urgentne medicine
Zbornica izpostavlja, da urgentna medicina ostaja ena najbolj dinamičnih in strokovno izpopolnjujočih specializacij, a hkrati sodi med najbolj obremenjene. Opozarja, da je sistem na robu zmogljivosti: trenutno v Sloveniji primanjkuje vsaj 300 specialistov urgentne medicine.
Posebno zaskrbljujoči so podatki o letošnjih prijavah na spomladanski razpis za specializacijo iz urgentne medicine. Od 20 razpisanih mest za celotno državo so se prijavili le trije kandidati, nekateri izvajalci pa niso prejeli niti ene prijave na razpisano mesto. Zbornica zato poudarja, da brez sistemske podpore mlajšim generacijam urgentna medicina nima vzdržne prihodnosti.
Odločevalce ponovno poziva, naj prisluhnejo stroki in sprejmejo nujne ukrepe, med katerimi izpostavlja:
- izboljšanje pogojev dela v urgentnih centrih in ustrezno nagrajevanje zaposlenih,
- uvedbo dodatka za izbiro specializacije po zgledu družinske medicine,
- olajševalne ukrepe, ki bodo zdravnikom in medicinskim sestram omogočali kakovostno in varno delo skozi celotno kariero.
Tisti, ki delajo, nosijo vse večje breme
Sistem, v katerem primanjkuje najmanj 300 specialistov urgentne medicine, je na robu izčrpanosti. Brez ukrepanja bo kmalu sam potreboval reanimacijo. »Premalo nas je. Tako urgentnih zdravnikov kot tudi diplomiranih medicinskih sester. Zato tisti, ki delajo, nosijo vse večje breme: več ur, več odgovornosti, več odločitev,« opozarja Marjanca Matvoz, urgentna zdravnica in v. d. predstojnica Urgentnega centra SB Slovenj Gradec, ki je ob mednarodnem dnevu urgentne medicine spregovorila o svojem delu (izjavo in kadre najdete na tej povezavi in jih lahko uporabite).
Mladi zdravniki, ki so izbrali to pot, jasno izražajo svojo zavezanost bolnikom in željo po tem, da bi pomagali tam, kjer je najbolj potrebno. V zbornici državo apelirajo, da jih podpre v njihovih prizadevanjih in zanje ustvari boljše delovne pogoje. Če bo sistem dober za tiste, ki v njem delajo, bo dober tudi za vse, ki v njem iščejo pomoč.
»Najlepši trenutki niso nujno tisti, ko rešiš življenje, včasih je dovolj, da človeku samo pomagaš, da ni sam«
»Vedno sem si želela biti zdravnica, ki zna hitro odreagirati v težkih situacijah,« pravi specializantka urgentne medicine Nina Kurinčič Androjna. Specializant Matic Mrak pa poudarja raznolikost izbrane specializacije: »En trenutek obravnavaš nekoga z bolečinami v rami, naslednji trenutek reanimiraš otroka. Takšnega razpona ti ne ponudi nobena druga specializacija.«
»Najlepši trenutki niso nujno tisti, ko rešiš življenje, včasih je dovolj, da človeku samo pomagaš, da ni sam,« pove Eva Pavčnik, dr. med., ki trenutno opravlja drugo od petih let specializacije. »Spomnim se svojke, ki me je prosila, naj ostanem z njo in njeno umirajočo sestro. Eno sem držala za roko, drugo za ramo. Tega ne pozabiš,« se najtežjega, a tudi enega najbolj spokojnih trenutkov spominja specializantka Katarina Omejec, dr. med.
Posnetke izjav si lahko ogledate na tej povezavi.
Specializante urgentne medicine vsak dan žene iskren entuziazem in občutek, da se vsak trenutek lahko naučijo nekaj novega. Ob sebi imajo odlične mentorje, ki navdušujejo s strokovnostjo in zgledom ter krepijo njihovo samozavest. A ta zanos lahko obstane le, če jim sistem stoji ob strani z zadostnim številom sodelavcev, jasnimi kariernimi potmi in delovnimi pogoji, ki omogočajo ravnovesje med poklicem in zasebnim življenjem. Brez takšne opore obstaja nevarnost, da bodo, podobno kot nemalo njihovih predhodnikov, pritiski prevladali in jih odvrnili od te sicer izjemne specializacije, še opozarjajo na Zdravniški zbornici Slovenije.
Urgentni centri postajajo sistemska točka preloma
Na urgenco danes pogosto prihajajo tudi pacienti, ki bi potrebovali pomoč na primarni ravni, saj ta preprosto ne dohaja več potreb prebivalstva. Hkrati pa bolnišnice, predvsem zaradi pomanjkanja negovalnega kadra, nimajo več prostora za sprejem bolnikov iz urgentnih centrov, kar pomeni, da številni pacienti ostajajo tam.
»Na urgenci se na koncu navadiš vsega, razen tega, da ne moreš najti postelje za bolnika, ki jo nujno potrebuje,« opozarjajo urgentni zdravniki.
