Število zdravnikov in medicinskih sester v Sloveniji se vztrajno povečuje, a to ne pomeni, da je kadra dovolj. Razlogi za sistemske težave so namreč bolj zapleteni in jih je treba razumeti v širšem kontekstu. Vse od staranja prebivalstva do bega možganov in neenakomerne razporejenosti kadra po regijah.
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je bilo avgusta lani v Sloveniji nekaj manj kot 13 tisoč zdravnikov in zobozdravnikov. A le nekaj več kot 9600 jih dejansko dela v zdravstvu. Ostali so na fakultetah, inštitutih ali v tujini. Od 9612 zdravstvenih delavcev jih je 7482 zdravnikov, od tega jih 7243 dela v javni zdravstveni mreži, 239 pa je čistih zasebnikov. V bolnišnicah je zaposlenih 4353 zdravnikov, v zdravstvenih domovih 1978, koncesionarjev je 844, preostali so v zdraviliščih in posebnih socialnih zavodih.
Več zdravnikov, a večji pritisk
Število zdravnikov v zadnjem desetletju res raste. Leta 2015 jih je bilo nekaj manj kot šest tisoč, lani nekaj manj kot 7500. A kljub temu pritisk na zdravstveni sistem ni nič manjši. Razlogov je več: prebivalstvo se stara, starejši potrebujejo več zdravstvenih storitev, več je kroničnih bolezni, medicina pa napreduje in omogoča zdravljenje tam, kjer nekoč ni bilo možnosti. To pomeni več diagnostike, terapij in spremljanja bolnikov.
Hkrati se del kadra upokoJuje, mlajši odhajajo v tujino ali zasebni sektor, tisti, ki ostanejo v javnem zdravstvu, pa pogosto izgorevajo. K preobremenjenosti specialističnih bolnišnic prispeva tudi slabša dostopnost do primarnega zdravstva. Kadar ljudje nimajo osebnega zdravnika, se zatekajo na urgenco in k specialistom.
Pod povprečjem OECD
Kljub rasti števila zdravnikov smo še vedno pod povprečjem držav OECD. Leta 2025 smo imeli 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, OECD povprečje je 3,9. Avstrija jih ima 5,3, Norveška 5,1, Španija 4,6. Pri medicinskih sestrah smo boljši, z 10,5 na 1000 prebivalcev presegamo OECD povprečje 9,2. A to ne pomeni nujno boljše razporeditve, saj so obremenitve in dostopnost po regijah zelo neenakomerne. Največ zdravnikov je v osrednji Sloveniji, najmanj v primorsko-notranjski regiji.
Manjka tisoč medicinskih sester
Po podatkih Zbornice zdravstvene in babiške nege imamo v Sloveniji skoraj 9300 diplomiranih medicinskih sester, nekaj več kot 15 tisoč tehnikov zdravstvene nege, dobrih 2800 bolničarjev-negovalcev, 905 višjih medicinskih sester in 631 diplomiranih babic. A obremenitve so velike. Raziskave kažejo, da ima Slovenija največjo obremenitev diplomiranih medicinskih sester s številom pacientov na izmeno med vsemi zaposlenimi v zdravstvu.
Kot opozarjajo na zbornici, je to eden glavnih razlogov za odhajanje iz poklica. Mnoge medicinske sestre raje polnijo trgovinske police. Za podobno plačilo, a brez dežurstev, nočnih in vikendov. Vse več jih odhaja tudi v tujino. Leta 2022 so 36 diplomiranim medicinskim sestram izdali potrdila o dobrem imenu, lani že 75. Med zdravstvenimi tehniki je število tistih, ki iščejo delo v tujini, poskočilo z 98 na 173 v štirih letih.
V zbornici ocenjujejo, da v Sloveniji primanjkuje približno tisoč medicinskih sester.
V desetih letih bo odšlo skoraj deset tisoč zaposlenih
Po projekcijah naj bi slovenski javni zdravstveni sistem v prihodnjih desetih letih zapustilo nekaj manj kot deset tisoč zaposlenih. Najbolj skrbi, da mladih zdravstveni poklici ne zanimajo več, z izjemo poklica zdravnika. Po podatkih Zbornice zdravstvene in babiške nege naj bi do leta 2034 iz sistema odšlo 4146 tehnikov zdravstvene nege, 1942 zdravnikov in 1017 diplomiranih sester.
Na ministrstvu za zdravje napovedujejo ustanovitev posebne organizacijske enote, ki bo skrbela za prilagajanje sistema prihodnjim izzivom. Med ukrepi, ki jih predlagajo strokovnjaki, so usposabljanje vodij na vseh ravneh, optimizacija razporejanja kadrov, varni kadrovski standardi ter preoblikovanje delovnih mest glede na potrebe procesa.
O kadrovski krizi in prihodnosti zdravstva bodo nocoj ob 20. uri na POP TV govorili tudi predstavniki osmih političnih strank v predvolilnem soočenju iz UKC Ljubljana.
