AKTUALNOIzobraževanje

Kaj če bi lahko z zdravilom za hujšanje zdravili tudi odvisnost?

Številni znanstveni dokazi kažejo, da bi lahko izjemno priljubljena zdravila za hujšanje, znana kot GLP-1 agonisti, učinkovala tudi pri zdravljenju zasvojenosti. Raziskave na področju odvisnosti od alkohola, opioidov in kokaina so vse bolj obetavne. Strokovnjaki pa napovedujejo prelomne rezultate v prihodnjih mesecih.

Zdravila, kot so Ozempic, Wegovy, Mounjaro in Zepbound, ki so odobrena za zdravljenje sladkorne bolezni in debelosti, uporabljajo milijoni Američanov. Delujejo tako v črevesju kot v možganih, vplivajo na prebavo, inzulin in apetit ter pomagajo pri zmanjševanju želje po hrani. To pa uporabniki opisujejo kot “utišanje hrupne misli o hrani”.

Poimenovana so po hormonu GLP-1, ki ga posnemajo. Zdravila pa so že dokazala uspešnost tudi pri boleznih srca in ožilja, srčnem popuščanju, spalni apneji in ledvičnih boleznih. Zasvojenost bi lahko postala eno naslednjih področij, kjer bi ta zdravila prišla do izraza. Še posebej pa ob dejstvu, da trenutno le majhen delež pacientov prejema ustrezna zdravila za zdravljenje odvisnosti.

Prelomna študija na več kot 600.000 ljudeh

Nova analiza zdravstvenih kartotek ameriškega ministrstva za veteranske zadeve (VA) je prinesla spodbudne rezultate. Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze Washington v St. Louisu so analizirali podatke več kot 600.000 ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so se zdravili bodisi z GLP-1 zdravili bodisi z zdravili iz drugega razreda, imenovanega SGLT2 inhibitorji.

Študija, objavljena v ugledni znanstveni reviji BMJ, je pokazala, da so imeli ljudje, ki so jemali GLP-1 zdravila, manjšo verjetnost za razvoj različnih oblik zasvojenosti. Prav tako so imeli manj zapletov. Prav tako je prišlo do nižjega števila hospitalizacij ali prevelikih odmerkov drog, če jim je bila zasvojenost že diagnosticirana.

Govorimo o zdravilu za sladkorno bolezen in debelost, ne o zdravilu za zasvojenost,” poudarja dr. Ziyad Al-Aly. Klinični epidemiolog in vodja službe za raziskave in razvoj pri VA St. Louis Health Care System, ki je vodil študijo. “Presenetljiva je širina in doslednost učinka pri vseh teh različnih substancah.”

Zaščitni učinek pri različnih oblikah zasvojenosti

Raziskovalci so primerjali tveganje za diagnozo zasvojenosti, povezane z alkoholom, konopljo, kokainom, nikotinom, opioidi in drugimi substancami. Ugotovili so, da je bila uporaba GLP-1 zdravil povezana s približno sedmimi manj primeri zasvojenosti na 1000 ljudi v triletnem obdobju opazovanja.

Eden najbolj obetavnih vidikov teh ugotovitev so dokazi o potencialnih zaščitnih učinkih pri več vrstah zasvojenosti v istem naboru podatkov,”

pravi dr. Christian Hendershot, direktor kliničnih raziskav na Inštitutu za znanost o zasvojenosti Univerze Južne Kalifornije. Posebej izpostavlja ugotovitve o odvisnosti od kokaina in konoplje, “za kateri trenutno nimamo zdravil”.

Zmanjšanje smrti zaradi prevelikih odmerkov

Študija je pokazala tudi, da bi lahko zdravila pomagala zmanjšati tveganja pri ljudeh, ki že imajo težave z zasvojenostjo.

Velikost zmanjšanja tveganja, ki smo ga opazili, je precejšnja,” pravi Al-Aly. “Opazili smo 50-odstotno zmanjšanje smrti, povezanih z drogami.”

Po podatkih ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v ZDA leta 2024 zaradi prevelikih odmerkov drog umrlo več kot 79.000 ljudi. Smrtnost sicer upada, kar raziskovalci pripisujejo spremembam v dobavi drog. večji dostopnosti zdravljenja in širši uporabi naloksona, zdravila za preprečevanje prevelikih odmerkov opioidov.

Ali bi lahko k temu upadu prispevala tudi GLP-1 zdravila, glede na to, da jih uporabljajo milijoni ljudi? Al-Aly pravi, da je to možno, vendar težko oceniti, kako verjetno.

Previdnost pri interpretaciji rezultatov

Nekateri strokovnjaki so kljub navdušenju previdni. Dr. Caleb Alexander, profesor epidemiologije na šoli za javno zdravje Johns Hopkins Bloomberg, meni, da se učinek na smrtnost zaradi prevelikih odmerkov zdi “prevelik, da bi bil verjeten”, čeprav pohvali številne prednosti nove študije.

“Ključna skrb je, da se lahko ljudje, ki začnejo jemati GLP-1 zdravila, pomembno razlikujejo od ljudi, ki začnejo jemati druga zdravila za sladkorno bolezen,” opozarja Alexander. Ljudje, ki začnejo jemati GLP-1, so lahko bolj motivirani za spremembo vedenja, bolj zavzeti za svoje zdravje ali deležni intenzivnejšega spremljanja s strani zdravnikov.

Prav tako je študija, izvedena na podatkih veteranske uprave, “večinoma moška in starejša od splošne populacije,” opozarja dr. W. Kyle Simmons, profesor farmakologije in fiziologije na Državni univerzi Oklahoma, ki preučuje GLP-1 zdravila pri zasvojenosti.

Potrebne dodatne klinične raziskave

Zato so po Simmonsovih besedah potrebne dodatne randomizirane kontrolirane študije, ki bi ločile paciente v različne skupine, zagotovile, da so dobro primerljive, in nato eni skupini aplicirale zdravilo ter ocenile njegovo varnost in učinkovitost.

Simmons vodi študijo o uporabi semaglutida, učinkovine v zdravilu Ozempic, za zmanjšanje uživanja alkohola. Podobna študija poteka tudi na Nacionalnem inštitutu za zlorabo drog v Baltimoru. Načrtujejo ali izvajajo tudi študije o odvisnosti od kokaina in opioidov.

Novo Nordisk, proizvajalec zdravila Ozempic, je napovedal, da bo preučeval učinke svojih zdravil na uživanje alkohola pri ljudeh z alkoholno boleznijo jeter. Eli Lilly, ki izdeluje konkurenčno zdravilo Mounjaro, pa testira eksperimentalno zdravilo brenipatid pri odvisnosti od alkohola, tobaka in opioidov.

Vprašanje samomorilnih misli in dolgoročnih učinkov

Eden od pomislekov glede GLP-1 zdravil je bil, ali so povezana s povečanim tveganjem za samomor ali samomorilne misli, zaradi česar so evropski regulatorji leta 2023 sprožili preiskavo. Toda kasnejše študije, vključno z obsežnim pregledom ameriških zdravstvenih kartotek, niso odkrile nobene povezave. Nova študija te ugotovitve poterjuje: opazili smo 25-odstotno zmanjšanje samomorilnih misli,” poudarja Al-Aly.

Kljub temu ostaja veliko odprtih vprašanj: Kaj se zgodi, če nekdo nenadoma preneha jemati zdravila? Ali se možgani prilagodijo na večletno uporabo, kar zmanjša učinkovitost? In ali bi lahko vpliv na nagrajevalne mehanizme v možganih vplival na vsakdanje uživanje v življenju, želje in pozitivno tvegano vedenje?

“Mislim, da moramo biti previdni,” zaključuje Al-Aly in poziva k nadaljnjim raziskavam. “Ne vemo, česa ne vemo o teh zdravilih.”

Težave z zasvojenostjo tudi v Sloveniji

Medtem ko znanstveniki po svetu preučujejo potencial GLP-1 zdravil pri zdravljenju zasvojenosti, se tudi Slovenija sooča z resnimi izzivi na tem področju.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je približno četrtina prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let, že kdaj poskusila katero izmed prepovedanih drog. To je okoli 294.400 ljudi. Najpogosteje gre za konopljo, sledijo ekstazi, kokain in amfetamin.

Še bolj zaskrbljujoči so globalni podatki. Po poročilu Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) je leta 2021 drogo uživalo kar 296 milijonov ljudi po svetu, kar je 23 odstotkov več kot desetletje prej. Kokain je predlani vsaj enkrat zaužilo več kot 22 milijonov ljudi, kar je pet odstotkov več kot leto prej in tretjino več kot pred desetimi leti. Slovenija pri tem ni izjema. Raziskave kažejo, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala v vseh starostnih skupinah, razen med najmlajšimi.

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana so leta 2024 zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnavali 227 oseb, najpogosteje zaradi kokaina in konoplje. Zabeležili pa so tudi 87 smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog.

Prav ti podatki odpirajo vprašanje, ali bi nova dognanja o GLP-1 zdravilih lahko v prihodnosti pomagala tudi slovenskim pacientom.

Delitve: