Dogajanje v Venezueli po mnenju dr. Uroša Lipuščka ni zgolj regionalna kriza, temveč resno opozorilo svetu o nevarni preobrazbi globalnega reda. Kot je poudaril dr. Uroš Lipušček v izjavi za TV AS Murska Sobota, je ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene s strani ameriških specialnih enot sledila le dva tedna po objavi nove ameriške varnostne strategije, ki odkrito priznava, da ZDA zaradi vzpona Kitajske in držav skupine BRICS sveta ne morejo več obvladovati same.
Po njegovih besedah ZDA zato poskušajo svet razdeliti na interesne sfere, v katerih bi prevladovale najmočnejše države. »Evropa je iz teh načrtov popolnoma izpadla in se vse bolj spreminja v ameriško polkolonijo,« je opozoril. Do takšnih premikov prihaja v letu, ko bodo ZDA obeležile 250-letnico neodvisnosti, kar po njegovem mnenju daje dogajanju dodatno simbolno težo.
Od Monroejeve doktrine do sodobnega imperializma
Dr. Lipušček je spomnil, da so ZDA ob svojem nastanku predstavljale pionirja protikolonialne revolucije, danes pa po njegovem prepričanju delujejo kot največja svetovna imperialna sila. Ključno vlogo pri tem ima Monroejeva doktrina iz leta 1823, ki je sprva imela obrambni značaj, sčasoma pa je ZDA omogočila uveljavljanje hegemonije, kar dokazujejo številne vojaške intervencije v Latinski Ameriki.
V tem okviru Venezuela po njegovih besedah ni naključna tarča. Kot je dejal, gre za državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Očitanja, da naj bi bil predsednik Maduro vodja narkokartela Cartel de los Soles, označuje kot »dimno zaveso«, s katero se po njegovem mnenju prikrivajo pravi motivi ameriške politike.
Nafta, Kitajska in ozadje odstranitve Madura
Ameriški neokonzervativci iz obeh glavnih političnih strank po Lipuščkovih besedah odstranitev Madura slavijo kot veliko zmago. Čeprav se je Donald Trump v predvolilni kampanji predstavljal kot njihov nasprotnik, v praksi po njegovem mnenju nadaljuje isto politiko. »Naravna bogastva Venezuele, predvsem nafta, naj bi po Trumpovih besedah postala ameriška lastnina,« je poudaril v izjavi za TV AS, pri čemer je spomnil tudi na večletno izkoriščanje sirske nafte.
Kot je nadalje pojasnil, bodo zadnje spremembe najbolj prizadele Kitajsko in Rusijo. Kitajska v Latinski Ameriki intenzivno vlaga v infrastrukturne projekte, iz Venezuele pa uvaža približno dva odstotka nafte, medtem ko je Venezuela na Kitajsko izvažala večino svoje proizvodnje. Odstranitev Madura je po njegovem mnenju povezana tudi s pripravami na morebiten nov napad na Iran.
Finančni zlom, OZN in nevarne posledice
Dr. Lipušček je opozoril še na vse slabši finančni položaj ZDA. Tekoči primanjkljaj naj bi po ocenah nekaterih analitikov znašal več tisoč milijard dolarjev, edina država, ki bi ga lahko pokrila z nakupom ameriških obveznic, pa je Kitajska. Prav zato naj bi Washington s pritiskom in omejevanjem dostopa do nafte skušal Peking prisiliti v nadaljnje financiranje ameriškega dolga.
»Odstranitev predsednika Madura je del širšega globalnega soočenja in razpada finančnega sistema, ki temelji na ameriškem dolarju,« je poudaril. Opozoril je, da se kriza v Venezueli s tem ni končala, temveč se je šele začela, ter da bi lahko sledile nove destabilizacije – od Kube do drugih držav Latinske Amerike – ob vse večjem tveganju za globalni finančni pretres.
