Vsako leto funkcionarji in javni uslužbenci v Sloveniji prijavljajo prejeta darila, kot jim nalaga zakonodaja in transparentnost javnega sektorja.
Podatki iz Erarja, ki beleži vrednosti prijavljenih daril, pa razkrivajo zgodbo, ki je vse prej kot dolgočasna: od zlatega nakita in prestižnih ur, do umetnin, svilenih preprog in celo pitnika. Še bolj zanimivo pa so vprašanja, ki se ob teh darilih postavljajo: od kod so prišla, zakaj so bila podarjena in kaj nam povedo o diplomatskem in političnem zakulisju.
Zlato, umetnine in eksotična darila
Med najbolj izstopajočimi je darilo iz maja 2022, ko je Tanja Pečar, partnerka takratnega predsednika republike Boruta Pahorja, prijavila zlato ogrlico, uhane, prstan in zapestnico v skupni vrednosti kar 35.000 evrov. Čeprav gre najverjetneje za protokolarno darilo tujega državnika ali gostitelja, znesek odpira vprašanja o tem, kako razkošna so lahko takšna darila in kje je meja med diplomatsko pozornostjo in razkošjem.
Nekaj mesecev kasneje, decembra 2022, je sam Borut Pahor prijavil še denarno nagrado v višini 25.000 evrov. Denarne nagrade so med prijavljenimi darili precej redke, zato ta znesek izstopa tudi po vsebini.
Umetnost kot diplomatski jezik
Tudi aktualni funkcionarji niso izvzeti iz tega sveta dragocenosti. Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, je junija 2024 prijavila abstraktno delo umetnika Abdel Qader Al-Rayes, ocenjeno na 15.000 evrov. Na istem ministrstvu so nekaj let prej zabeležili še en zanimiv vpis: Božena Forštarič Boroje je februarja 2022 prejela faksimile znamenite Gutenbergove Biblije, prav tako ocenjen na 15.000 evrov.
Prav umetnine so pogosto darila, ki presegajo zgolj materialno vrednost – so simbol kulturnega spoštovanja, diplomatskega prijateljstva in tudi statusa države darovalke.
Prestižne ure in “zlata koza”
Maj 2022 je bil za Urad predsednika Republike Slovenije očitno mesec bogatih protokolarnih izmenjav. Ob Tanjinem zlatu so bili prijavljeni še dve ročni uri Cartier (vsaka po 9.000 evrov) ter nevsakdanje darilo – “koza pri hiši pastirca na hribčku iz zlata”, ki jo je prijavil Borut Pahor, vredno 8.000 evrov.
Robert Golob: svilena preproga in sablja
Med bolj eksotična darila sodita tudi tisti, ki ju je v zadnjem letu prijavil premier Robert Golob. Oktobra 2024 je prejel svileno preprogo, ocenjeno na 6.000 evrov, maja istega leta pa še sabljo v vrednosti 3.000 evrov. Tovrstna darila nosijo v sebi zgodovinsko in kulturno sporočilo, a hkrati sprožajo tudi razpravo o tem, kam sodijo po protokolu: v državno last ali v osebno zbirko.
Rolex, pitnik in čistilna naprava
Luksuzne ročne ure Rolex so še en pogost pojav med najdražjimi darili. Po 5.000 evrov vredne ure so maja 2022 prijavile uslužbenke MZZ: Rahela Šibal, Mateja Prevolšek in Natalia Al Mansour.
Med nenavadnimi darili pa je potrebno omeniti pitnik, ki ga je decembra 2015 prijavil takratni uslužbenec Mestne občine Kranj Miha Bečan (vreden 8.900 evrov) ter kar maketo Centralne čistilne naprave Kranj v vrednosti 15.860 evrov.
Zakaj je pomembno, da so ta darila javna?
Čeprav se lahko ob branju teh podatkov nasmehnemo ali začudimo, je namen prijavljanja daril ključen: preprečiti morebitna tveganja korupcije, vplivanja ali neprimernega vpliva darovalcev na funkcionarje. Prav tako pa to javnosti omogoča vpogled v del diplomatskega in protokolarnega vsakdana, ki ga sicer ne bi nikoli videli.
Vsako darilo ima svojo zgodbo – in čeprav Erar razkriva zgolj osnovne podatke, si lahko ob branju teh seznamov predstavljamo tudi neštete roke, protokole in diplomatske geste, ki so spremljale pot teh dragocenosti.
