Ali Evropa res sklepa posel stoletja ali pa se brez potrebe odpoveduje lastni suverenosti in denarju svojih državljanov? Novi okvirni dogovor med EU in ZDA prinaša ogromne finančne tokove čez Atlantik. Ampak kdo v resnici pridobi in kdo plača? Poglejmo številke.
Kot je v posnetku, ki mu lahko prisluhnete na dnu članka, izpostavil poslovnež Mohamed Adany, bo vsak evropski državljan v naslednjih 5 letih financiral ameriško gospodarstvo z 2500 dolarji (kar je nekaj manj kot 2200 evrov). To je skoraj ena mesečna plača.
Kaj točno določa dogovor med EU in ZDA?
“260 milijard dolarjev bodo evropske vlade namenile za nakup ameriškega orožja, plačali pa ga bodo evropski davkoplačevalci. 600 milijard bodo evropska podjetja investirala v ZDA, in 300 milijard bo plačanih v obliki carin. Kako 300 milijard carin? EU v ZDA izvozi približno 500 milijard dolarjev letno. Nekatere industrije, kot so farmacija, vesoljska industrija in kmetijstvo, so izvzete iz 15-odstotne carine in imajo ničelne carine, zato bo samo 400 milijard izvoza EU obdavčenih s 15 %, kar pomeni 60 milijard evrov letno. To je 300 milijard evrov carin v 5 letih, ki jih bo EU plačala ZDA, medtem ko bodo ZDA plačale EU 0 evrov carin.
Skupno bo v ZDA priteklo 1,1 bilijona evrov. Če to delimo z evropskim prebivalstvom (450 milijonov), dobimo 2500 evrov na prebivalca.
EU se je tudi zavezala k nakupu 750 milijard evrov ameriškega plina, vendar to v izračun ni vključeno, saj bi morala EU tako ali tako kupiti energijo,” pojasnjuje Adany.
Kdo torej zmaga?
Ker zanje ni carin, so zmagovalci evropska farmacevtska, vesoljska in kmetijska podjetja. Kot dodaja Adany, zmagajo tudi evropski avtomobilski proizvajalci, saj so se carine znižale s 27,5 % na 15 %. Prav tako zmagajo delničarji, torej vlagatelji in lastniki evropskih podjetij, saj bodo ta podjetja investirala v ZDA, tam ustvarila dobiček in ga kot dividende vrnila evropskim vlagateljem. “In ZDA zmagajo povsod: več denarja priteka vanjo, več delovnih mest, več davkov in več carin,” poudarja.
Kdo izgubi? Evropski davkoplačevalec, ki bo plačal 2500 dolarjev (tj. cca. 2200 evrov) na osebo, medtem ko bodo nova delovna mesta nastajala v ZDA in ne v Evropi.
Kakšna je bila alternativa temu dogovoru?
“Trump je grozil z uvedbo 30-odstotne carine na 500 milijard letnega izvoza iz EU. To bi pomenilo 150 milijard letno, oziroma 750 milijard v 5 letih. Če to delimo z evropskim prebivalstvom, dobimo 1600 evrov (cca. 1400 evrov) na osebo. EU bi torej lahko Trumpu preprosto rekla: ‘Kar daj, uvedi svojo grožnjo in postavi 30-odstotno carino.’ Strošek brez dogovora bi bil 1600 dolarjev na osebo, medtem ko je strošek sprejetega dogovora 2500 dolarjev,” navaja v nadaljevanju Adany.
Kar torej pomeni, da bi bila Tumpova grožnja 40 % cenejša od dejanskega dogovora, ki ga je EU izpogajala. Preostanek denarja bi lahko EU uporabila za ustvarjanje delovnih mest, vlaganje v evropsko obrambno industrijo in zmanjševanje odvisnosti od ZDA, dodaja.
Pa vendar, zaenkrat je to le okvir, zaključuje: “Preden se začne izvajati v praksi, ga morajo potrditi vse države članice EU, in katerakoli država ga lahko tudi z vetom zavrne in ustavi.”
View this post on Instagram
Preberite tudi: Stabilnost ali kapitulacija? Evropske države različno o novem trgovinskem dogovoru z ZDA
