Nakup hrane je vsakodnevna odločitev, ki ni več le vprašanje okusa ali cene. Potrošniki vse bolj iščejo tudi informacije o tem, od kod hrana prihaja in kako je bila pridelana. Jasno označeno poreklo in sledljivost izdelkov sta ključna elementa, ki omogočata odgovorne in informirane odločitve. A raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) kaže, da transparentnost pri trgovcih še zdaleč ni enotna.
Med pregledovanimi izdelki izstopata meso in jajca, ki sta zaradi evropske uredbe dosledno označena. Pri drugih živilih pa so podatki pogosto nepopolni ali zavajajoči, pojasnjujejo s ZPS.
Primer so mlečni izdelki, kjer nekateri proizvajalci navajajo le kraj polnjenja mleka, ne pa tudi njegovega izvora. Kot bolj pregledno prakso je ZPS izpostavila enega trgovca, ki pri lastni znamki jasno zapiše: surovo mleko slovenskega porekla, polnjeno na Hrvaškem.
Dobre prakse so prisotne tudi pri suhem sadju in žitih. Vsi trgovci so pri orehih navedli jasen izvor, pri rižu pa večina izdelkov navaja Azijo kot poreklo. “Čeprav ne gre za lokalne izdelke, potrošnik dobi jasen podatek, ki olajša odločitev,” so dodali v sporočilu za javnost.
Potrošniki si želijo preglednih informacij, ki jim omogočajo premišljene nakupe in povečujejo zaupanje v trgovce. “Evropska unija je v okviru strategije od vil do vilice jasno poudarila: zaupanje potrošnika je temelj trajnostnega prehranskega sistema. Informacije morajo biti dostopne, sledljive in razumljive – od pridelave do končnega izdelka,” so sklenili v ZPS.
Kaj potrošnike najbolj zanima?
Po podatkih Evropske komisije potrošnike najbolj zanima poreklo pri naslednjih živilih:
- nepredelana ali sveža živila, kot so sadje, zelenjava ali meso;
- živila z eno samo sestavino, na primer moka, sir, jogurt ali šunka;
- glavne sestavine izdelkov, ki predstavljajo več kot polovico vsebine, kot so golaž, čokolada ali jogurt (še posebej, kadar je na embalaži prisotna geografska označba, na primer zastava države).
Prostovoljne navedbe: Zakaj so lahko zavajajoče?
Oznake, kot so “slovenska kakovost”, “domače” ali “dobrote z naših kmetij”, so prostovoljne, kar pomeni, da jih trgovci in predelovalci lahko uporabljajo po lastni izbiri. Pomembno pa je vedeti, da to ne pomeni, da je izdelek v celoti slovenskega porekla, svarijo pri ZPS.
Po zakonodaji mora biti ob takih označbah vedno navedena tudi država predelave, na primer “država porekla: Slovenija”. To pomeni le, da je bil izdelek predelan v Sloveniji, surovine pa lahko prihajajo od drugod. Zato prostovoljne oznake pogosto ne ustrezajo pričakovanjem potrošnikov.
ZPS takao poudarja, da bi morala obstajati jasnejša in bolj transparentna pravila označevanja. Na nekaterih področjih, kjer je poreklo še posebej pomembno, zakonodaja že določa nekoliko natančnejša pravila, a poenoten standard še vedno manjka. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.
Zakaj sta jasno poreklo in sledljivost tako pomembna?
Pregledne in točne informacije o poreklu hrane niso le tehnična zahteva. Odločilno namreč vplivajo na vsakdanje življenje potrošnikov. Ko vemo, kje je izdelek pridelan, lahko podpiramo lokalne kmete in proizvajalce, hkrati pa zmanjšujemo vpliv na okolje, saj lokalna hrana potuje krajše razdalje. Jasna sledljivost prav tako omogoča, da potrošnik bolje ocenjuje kakovost in varnost hrane, kar je še posebej pomembno pri svežih živilih, kot so meso, mleko in jajca.
Poleg tega pregledne oznake gradijo zaupanje v trgovce in prehranski sistem kot celoto. Ko se potrošnik zaveda, od kod prihaja hrana in kako je bila pridelana, lahko sprejema odločitve, ki so v skladu z njegovimi vrednotami, prehranskimi potrebami in trajnostnimi cilji. To ni le korist za posameznika, ampak prispeva tudi k trajnejšemu in bolj odgovornemu prehranskemu sistemu za vse.
