Reči ne je za veliko ljudi ena najtežjih stvari. Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj želijo, ampak ker jih je strah, da bodo razočarali druge. Strah nas je, da bomo izpadli sebični, nevljudni ali nezainteresirani. Zato pogosto rečemo ja, tudi takrat, ko v resnici mislimo ne.
Težava je, da vsakič, ko ignoriramo svoj občutek, malo “povozimo” sebe. Enkrat ostanemo dlje v službi, drugič sprejmemo obveznost, za katero nimamo časa, tretjič gremo nekam, čeprav bi najraje ostali doma. Na dolgi rok to vodi v utrujenost, zamero in občutek, da nas drugi ne spoštujejo. V resnici pa si meja nismo postavili sami.
Ne potrebujemo dolge razlage in opravičevanja
Reči ne ne pomeni, da ti ni mar. Pomeni, da znaš oceniti svoje zmožnosti. Lahko je čisto preprosto. “Hvala za povabilo, ampak ta teden res nimam časa.” “Zdaj tega ne zmorem.” “Rada bi pomagala, vendar tokrat ne morem.” Ni potrebe po dolgih razlagah in opravičevanju. Kratek in jasen odgovor je dovolj. Tako bolj spoštujemo sebe in druge.
Pomembno je sprejeti tudi, da verjetno komu tvoj ne res ne bo všeč in to je v redu. Ljudje, ki spoštujejo tebe, bodo spoštovali tudi tvoje meje. Tisti, ki jih ne, so verjetno vajeni, da si jim vedno na voljo in znajo to izkoristiti.
Občutek krivde se pojavi, ker smo naučeni, da moramo biti vedno prijazni in ustrežljivi. A prava prijaznost vključuje tudi spoštovanje do samega sebe. Ko se naučiš reči ne, začneš graditi bolj zdrave odnose z drugimi in predsvem s sabo.
