Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, in gibanje Mladi za podnebno pravičnost sta predstavila neodvisno strokovno analizo okoljskih ukrepov v volilnih programih 13 političnih strank in list ter pregled njihovih glasovanj o ključnih okoljskih zakonih v preteklem mandatu. Kot poudarjajo, želijo s tem prekiniti tišino, ki je kljub vse večji okoljski krizi zavladala na predvolilnem parketu.
Kaj razkriva analiza?
Analiza po njihovih navedbah razkriva, da sta na področju okolja napredni le lista Levica in Vesna ter Piratska stranka. Stranke SD, Svoboda, Prerod in lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij okoljske problematike ne naslavljajo v zadostni meri ali pa jo uporabljajo zgolj kot retorično orodje. Stranke SNS, SDS, Resni.ca, Glas upokojencev, Demokrati ter lista NSi, SLS in Fokus pa na področju okolja najpogosteje predlagajo škodljive ukrepe in ponekod celo zanikajo znanost.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj poudarja, da zeleni prehod ni politična muha, temveč nujen pogoj za preživetje družbe. Po njenih besedah je zavračanje zelenega prehoda v nasprotju z znanstvenimi spoznanji ter kratkovidno in škodljivo. Ocenjuje, da so med političnimi strankami velike razlike v razumevanju trajnostne družbe in pripravljenosti za soočanje z največjimi okoljskimi izzivi prihodnosti.
Niso vse stranke iste
Jakob Sever Klasinc, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost poudarja: “Niso vse stranke iste. So stranke, ki se v večji meri zavzemajo za dostojno življenje na čistem planetu, in stranke, ki naš planet aktivno uničujejo. So stranke, ki v požarih, poplavah, vročinskih valovih in požganih drevesih vidijo problem in ga poskušajo nasloviti, in stranke, ki takšno stanje s svojimi politikami še podžigajo. Zato smo v širši civilni družbi analizirali okoljske programe strank kot kažipot za prihajajoče volitve. Ni vseeno, koga volimo. Gremo na volitve in volimo zeleno! Izborimo si dostojno prihodnost za vse!”
Prelomne volitve za prihodnja desetletja
Izid državnozborskih volitev 2026 ne bo zaznamoval le prihodnjega štiriletnega mandata, temveč bo dolgoročno začrtal pogoje bivanja v Sloveniji.
Analiza je ocenila 13 strank in list na sedmih ključnih področjih (onesnaževanje, oskrba s hrano, promet, energetika, odpornost na podnebne spremembe, pravičen zeleni prehod in odnos do civilne družbe) z ocenami od 1 (škodljivo) do 5 (ustrezno).
Rezultati kažejo na ogromen razkorak v prioritetah in ambicijah strank, obenem pa razgaljajo nezadostno razumevanje okoljske krize. Nobena stranka ali lista ni prejela najvišje možne ocene (5), kar kaže na to, da tudi najbolj progresivni programi nezadostno naslavljajo urgentnost trenutka.
Napredni na področju okoljske politike
Vodilni na področju okoljskih ukrepov sta lista Levica in Vesna in Piratska stranka. Med nekaterimi ukrepi so odločna napoved kazenskega pregona hujših oblik onesnaževanja ali strožje regulacije, odprava subvencij za fosilna goriva, podpora ekološki pridelavi in povečanje samooskrbe, obsežna izgradnja kolesarske in železniške infrastrukture, ozelenitev mest, spodbude za skupnostne elektrarne na obnovljive vire, brezplačen javni prevoz za mlade in krepitev statusa NVO kot stranskega udeleženca v postopkih.
Deklarativna podpora in ohranjanje statusa quo
SD, Svoboda, Prerod ter lista Zeleni Slovenije + Stranka generacij okoljsko problematiko naslavljajo zgolj parcialno. Kljub prepoznavanju ključnih izzivov sta programa stranke Prerod in liste Zeleni Slovenije + Stranka generacij premalo konkretna v tem, kako bi zagotovili zadostno zmanjšanje emisij TGP in pritiskov na okolje.
Nekaj ustreznih ukrepov Svoboda predlaga na področjih onesnaževanja, oskrbe s hrano, prometa in energetike, SD pa na področjih onesnaževanja in odpornosti na podnebne spremembe. Vendar obe stranki sočasno predlagata vrsto škodljivih ukrepov na drugih področjih ali pa jih nezadostno naslavljata.
Škodljivi ljudem in okolju
NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Glas upokojencev, SDS, SNS in Resni.ca okoljskih izzivov bodisi ne naslavljajo oz. ne naslavljajo s konkretnimi ukrepi ali pa jih naslavljajo protislovno. Med drugim lahko najdemo predloge za obsežne deregulacije in izklapljanje okoljskih varovalk, zajetne investicije v cestno in letalsko infrastrukturo, spodbujanje živinoreje, omejitve pravice do pritožbe civilne družbe.
Med strankami najdemo tudi zanikovalce podnebnih sprememb in predlagatelje ukrepov, ki bi stanje podnebne krize še poslabšali. Stranka Resni.ca jasno zavrača znanstveno dejstvo, da je “ogljikov dioksid toplogredni plin in da lahko kakorkoli prispeva k segrevanju planeta”, pri SDS pa bi se v nasprotju z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi podnebnimi cilji ter v nasprotju z gospodarsko smiselnostjo zavezali k podaljšanju rabe premoga do leta 2040.
Zakaj politiki še vedno podcenjujejo potrebo po ukrepanju?
Strokovna sodelavka Umanotere Livija Marko opozarja, da je zaskrbljujoče, da nekateri politiki tudi po uničujočih poplavah leta 2023 in vse pogostejših vročinskih valovih še vedno podcenjujejo potrebo po ukrepanju. Po njenem mnenju je pomembno, da volivci z informirano udeležbo na volitvah jasno sporočijo, kakšne politike pričakujejo.
Med strankami z nižjo oceno še posebej izstopa stranka Mi, socialisti!, ki v svojem manifestu stremi k svetu brez izkoriščanja narave ter h korenitim sistemskim spremembam, a ne ponuja konkretnih ukrepov, zaradi česar je dobila nizko oceno. Kljub temu pa se je stranka zavezala k uresničitvi vseh 34 ukrepov inicitative Glas ljudstva s področja pravičnega zelenega prehoda in zaščite narave ter s tem izrazila podporo konkretnim ukrepom.
Besede proti dejanjem: Analiza glasovanj preteklega mandata
Umanotera je ob analizi programov preverila tudi glasovanja poslancev v državnem zboru med letoma 2022 in 2026. Pregledali so 12 ključnih zakonodajnih aktov ter 10 amandmajev na področju okolja.
Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein je ob tem dejal, da so rezultati glasovanj v veliki meri skladni s programskimi stališči strank. Po njegovih besedah je Levica v zakonodajnem postopku predlagala najbolj progresivne amandmaje, medtem ko naj bi SDS predlagala največ posegov, ki bi po oceni analize oslabilI okoljsko zakonodajo.
Mirai Eder Dobaj, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ob tem dodaja: “Preveč pozabljamo, da smo ljudje le del narave, saj človek ni v osrčju, okrog katerega se svet vrti – prav nasprotno! Narava zmore brez nas, mi pa na žalost brez nje ne. V zadnjem stoletju smo jo uspeli nasmetiti in zastrupiti huje kot v prejšnjih dveh tisočletjih skupaj. S temi posledicami pa se bomo seveda morali ubadati mi, mladi. Mi smo tisti, ki bomo podedovali planet. Sporočamo vam, da imamo dovolj. Poenotimo se te volitve in volimo ZELENO!“
