Visoki stroški bivanja v Sloveniji vplivajo na demografske trende in mobilnost delovne sile, samostojno življenje pa tako za mlade postaja vse težje dosegljiv cilj. Cene najemnin v večjih mestih, predvsem v Ljubljani, Mariboru in na Obali, so v zadnjih letih močno narasle, medtem ko rast plač temu tempu ne sledi. Razkorak med prihodki in stroški bivanja je vse večji, kar mlade sili v odlašanje z odhodom na svoje ali pa v iskanje začasnih, pogosto negotovih rešitev.
Cene se vztrajno zvišujejo
Po podatkih Statističnega urada se cene nepremičnin in najemnin že več let vztrajno zvišujejo. Na nepremičninskih portalih je težko najti stanovanje po dostopni ceni. Za manjše stanovanje v Ljubljani je danes pogosto treba odšteti 600 ali 700 evrov mesečno, v nekaterih primerih tudi več. Ko se temu prištejejo še stroški ogrevanja, elektrike, hrane in prevoza, hitro postane jasno, da povprečna plača komaj pokrije osnovne življenjske stroške, kaj šele varčevanje ali dolgoročno stabilnost.
Cene zrasle že enajsto leto zapored
Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin (tj. stanovanj in hiš skupaj) je bila lani 5,8-odstotna. Cene so tako zrasle že enajsto leto zapored.
“Najizraziteje so se podražile nove družinske hiše (za 11,2 %), sledila so rabljena stanovanja (za 8,4 %) in rabljene družinske hiše (za 4,8 %), medtem ko so se cene novih stanovanj znižale (za 1,7 %),” poroča SURS.
Finančna razbremenitev prinaša tudi posledice
Zaradi tega številni mladi ostajajo pri starših dlje, kot bi si želeli. Čeprav to na prvi pogled pomeni določeno finančno razbremenitev, ima dolgoročne posledice. Osamosvojitev se zamika, prav tako odločanje za družino ali nakup lastnega stanovanja. Nekateri se zato odločijo za sobivanje z več sostanovalci, kjer si delijo stroške, a hkrati izgubljajo zasebnost in stabilnost. Drugi priložnost iščejo v tujini, kjer so razmerja med plačami in stroški bivanja pogosto ugodnejša.
Struktura najemnega trga
Velik problem predstavlja tudi sama struktura najemnega trga. Ponudba stanovanj je omejena, veliko nepremičnin pa ostaja praznih ali se oddaja kratkoročno turistom. Dolgoročni najemi so pogosto negotovi, pogodbe kratke, najemniki pa brez prave zaščite. To pomeni, da se lahko posameznik kljub rednemu plačevanju najemnine znajde v situaciji, ko mora stanovanje zapustiti v zelo kratkem času.
Visoke cene na trgu
Ob tem se vse pogosteje odpira vprašanje, ali država na tem področju naredi dovolj. Gradnja javnih najemnih stanovanj sicer obstaja, a je prepočasna glede na potrebe. Mladi tako ostajajo ujeti med visokimi cenami na trgu in pomanjkanjem dostopnih alternativ. Stanovanjska politika ostaja ena ključnih točk, kjer bi bile potrebne hitrejše in bolj učinkovite rešitve.
Težji dostop do stanovanj vpliva na kakovost življenja
Posledice so širše, kot se morda zdi na prvi pogled. Težji dostop do stanovanj vpliva na kakovost življenja, povečuje negotovost in vpliva na demografske trende. Mladi se kasneje odločajo za družino ali pa se zanjo sploh ne odločijo. Hkrati se zmanjšuje tudi mobilnost delovne sile, saj si posamezniki težje privoščijo selitev bližje delovnemu mestu.
Najemni trg tako ni več le vprašanje cen, temveč postaja eno ključnih socialnih vprašanj. Dokler razmerje med prihodki in stroški bivanja ne bo bolj uravnoteženo, bo samostojno življenje za mnoge mlade ostalo težko dosegljivo. Namesto samostojnosti tako vse pogosteje prevladuje prilagajanje razmeram, ki jih mladi sami ne morejo nadzorovati.
Preberite še: Mladi brez dolgov do groba? To napoveduje novi nacionalni stanovanjski program
