Turizem je bil dolgo povezan predvsem s klasičnimi motivi – morje, gore, kulturne znamenitosti. A vse več ljudi se danes na pot odpravi zaradi drugačnih razlogov: želijo razumeti, kako deluje sodobna družba in kako se oblikuje prihodnost. Ena izmed zanimivih niš, ki v Evropi hitro raste, je energetski turizem – obisk hidroelektrarn, vetrnic, solarnih parkov in drugih objektov, ki so sicer skriti očem, a odločilni za vsakdanje življenje. V nadaljevanju preberite, kako “živ” je energetski turizem v Sloveniji, natančneje v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).
Hidroelektrarne kot tehnične katedrale
V Sloveniji hidroelektrarne že dolgo niso zgolj industrijski objekti. Nekatere odpirajo vrata obiskovalcem in so postale prava učna in doživljajska prizorišča. Najstarejša hidroelektrarna na Dravi – HE Fala, vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev.
»V lanskem letu je naš muzej in elektrarno obiskalo več kot 3100 ljudi. Med njimi prevladujejo domači gostje – šole, društva, strokovne skupine – opažamo pa tudi vse več tujcev,« pravijo v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). Obiskovalce najbolj očara monumentalni prostor prvotne strojnice z ohranjeno Francisovo turbino, ki jo dopolnjuje razlaga, kako voda postane elektrika.
Tujina: Vetrnice in sončni parki – energija kot doživetje
Čeprav v Sloveniji vetrna energija še ni toliko razvita, v tujini že poznajo vetrne parke kot turistične točke. Na Danskem in Nizozemskem so jih vključili v kolesarske poti, obiskovalci pa se lahko povzpnejo tudi na razgledne točke. Vetrnice tam niso le energetski vir, ampak simbol prihodnosti brez ogljika in kulisa za kulturne dogodke.
Podobno velja za sončne parke, ki jih destinacije v Italiji, Španiji ali Nemčiji spreminjajo v učne in doživljajske točke. Obiskovalci se tam naučijo, kako delujejo fotonapetostni paneli in kakšna je njihova vloga v lokalnih skupnostih.
Kombinacija znanja, trajnosti in turizma
Energetski turizem združuje radovednost in doživetje. Otroci lahko sami zavrtijo mini turbino, odrasli pa preverijo, koliko energije proizvedejo s kolesarjenjem na generatorju. V DEM poudarjajo, da je njihova vloga tudi izobraževalna:
Poseben poudarek namenjamo mladim generacijam. Z interaktivnimi prikazi in vodenimi ogledi jim približamo pomen hidroelektrarn in obnovljivih virov. Želimo, da mladi spoznajo ne le tehnične vidike, temveč tudi odgovornost do okolja,
so povedali v Družbi. Ob tem pa energetski turizem ni le ogled strojev – pogosto ga spremljajo kulinarične, kulturne ali športne izkušnje, ki povežejo tehnologijo, kulturo in naravo.
Povezava z lokalnim okoljem
Energetski turizem ima pomemben vpliv tudi na razvoj lokalne skupnosti. Obiskovalci, ki pridejo na ogled elektrarne, pogosto obiščejo tudi druge znamenitosti v okolici – od naravnih lepot do kulinarične ponudbe.
»Naše dejavnosti pomembno prispevajo k večji prepoznavnosti DEM in lokalnega okolja. Obiskovalci naših energetskih objektov pogosto obiščejo tudi druge turistične točke ob Dravi,« poudarjajo v DEM.
Pogled v prihodnost
Prihodnost energetskega turizma v Sloveniji je obetavna. DEM že načrtuje nove vsebine in nadgradnje Muzeja HE Fala, ki bodo še bolj približale pomen zelene energije javnosti.
»Prepričani smo, da bo zanimanje za poučna, trajnostno naravnana doživetja v prihodnosti še večje. Naš cilj je ostati odprt, dostopen in povezovalen partner skupnosti ter soustvarjati prihodnost, ki temelji na znanju in trajnosti,« dodajajo v DEM.
Slovenija ima vse pogoje, da energetski turizem razvije v prepoznaven produkt – od hidroelektrarn na Dravi, Savi in Soči, do sončnih elektrarn in načrtovanih vetrnic. Če bomo znali združiti tehniško dediščino, sodobne obnovljive vire in turistično ponudbo, se lahko na evropskem zemljevidu pojavimo kot destinacija, kjer se počitnice prepletajo z energijo prihodnosti.
