Približno polovica rakavih obolenj je povezana z nezdravim življenjskim slogom in vplivi okolja.
Med najpogostejšimi oblikami raka v Sloveniji so rak dojk, prostate, debelega črevesa in danke ter pljučni rak – bolezni, ki so v veliki meri povezane s kajenjem, alkoholom, neustrezno prehrano, telesno neaktivnostjo, prekomerno telesno težo in izpostavljenostjo UV-sevanju.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege ter Lekarniški zbornici Slovenije poudarjajo, da genetika določa le okoli četrtino življenjske dobe, preostanek pa oblikujejo vsakodnevne odločitve. Prav zato ostajajo presejalni programi Zora, Dora in Svit eno najmočnejših orodij v boju proti raku – a le, če se jih prebivalci množično udeležujejo.
Številke, ki bi mogle biti več kot le to
Rak v Sloveniji ni več zgolj osebni zdravstveni sistem, temveč je družben izziv. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta Ljubljana opozarja, da bo rak v prihodnjih desetletjih postal vse večji problem.
Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli približno 19.000 ljudi, kar pomeni skoraj 52 novih primerov na dan. Trenutno število oseb, ki živijo z diagnozo raka, je že več kot 130.000, kar predstavlja približno 6 odstotkov celotnega prebivalstva.
Samo v letu 2024 je rak povzročil 7.7974 smrti, kar predstavlja 32,4% vseh smrti v Sloveniji. To je drugi najpogostejši razlog smrti zaradi bolezni, takoj za boleunimi obtočil (35,9%).
Rak torej ni le individualna tragedija, temveč vpliva na celotno družbo.
Državni program obvladovanja raka – temelj, a ne končna rešitev
Slovenija ima že več kot 15 let vzpostavljen Državni program obvladovanja raka, ki velja za primer dobre prakse tudi v mednarodnem prostoru. Program povezuje preventivo, zgodnje odkrivanje, zdravljenje, rehabilitacijo in paliativno oskrbo ter stremi k enaki dostopnosti kakovostne obravnave za vse bolnike.
A tudi ta okvir se mora nenehno posodabljati. Zato že potekajo priprave novega programa za obdobje 2027–2036, ki bo temeljil na najnovejših epidemioloških podatkih in evropskih standardih. Poseben poudarek bo namenjen razvoju onkološke mreže, spremljanju kakovosti obravnave ter zmanjševanju neenakosti v zdravju.
Evropa kot zaveznik, a odgovornost ostaja doma
Slovenija se je leta 2024 vključila v evropski projekt vzpostavitve Evropske mreže centrov za celostno obvladovanje raka. V okviru projekta nastaja slovenska mreža sedmih ključnih institucij, ki povezujejo zdravljenje, raziskave, izobraževanje in inovacije. Med njimi bodo UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik ter medicinske fakultete.
A strokovnjaki opozarjajo: nobena evropska strategija ne more nadomestiti domače odgovornosti. Brez zadostnega števila zdravstvenih delavcev, stabilnega financiranja in jasnih političnih odločitev ostajajo strategije le na papirju.
Rak kot ogledalo družbe
Sporočilo letošnjega svetovnega dne boja proti raku – Združeni v edinstvenosti – se v slovenskem prostoru bere zelo dobesedno. Rak razgalja tako moč kot šibkost sistema: od vrhunske medicine do kadrovskih stisk, od uspešnih presejalnih programov do nezdravih življenjskih navad.
Rak ni več le medicinski problem. Je vprašanje družbenih prioritet, preventive, solidarnosti in sposobnosti sistema, da se pravočasno prilagodi. In kot opozarjajo strokovnjaki, časa za odlašanje ni več.
