Dejstvo je, da pretirana uporaba zaslonov negativno vpliva na naše telo, predvsem na možgane. Kakšne posledice pa lahko prinese predšolskim otrokom, ki so še v zgodnji fazi razvoja?

Znanstveniki opozarjajo

Dan danes se vse več pediatrov srečuje z otroci in mladostniki, ki imajo zaradi povečane uporabe pametnih naprav različne težave. Pri tem gre največkrat za predšolske otroke, ki kažejo odstopanja že zgodaj v svojem razvoju.

Študije namreč kažejo, da prekomerna uporaba zaslonov vpliva na povečane občutke anksioznosti, zmanjšano pozornost, osamljenost in znižano sposobnosti branja čustev drugih ljudi, opozarja LOGOUT,  Center pomoči pri prekomerni rabi interneta.

»Zaradi prekomerne uporabe se možgani navadijo na konstantne dražljaje, ki jih digitalne naprave oddajajo, in začnejo te dražljaje aktivno iskati. To se lahko kaže skozi sindrom fantomskega vibriranja. To je pojav, kjer možgani v pričakovanju sporočila ali klica ustvarijo senzacijo zvonjenja ali vibriranja, čeprav telefon sporočila ali klica ni prejel«, so še zapisali na Centru.

Razumevanje sveta

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pa navaja zanimiv primer poskusa skrivanja lutke. Ta nam lahko pove, kako sposoben je otrok iz zaslona razbrati vsebino, ki jo gleda in svojo izkušnjo nato prenesti v realnost. V poskusu so otroke, stare 2 do 3 leta, razdelili v 2 skupini. Eni skupini so v živo prikazali skrivanje lutke, drugi skupini pa so pokazali zgolj posnetek, ki je bil identičen realnemu prikazu. Skupina, ki je skrivanje lutke videla v živo, je lutko večkrat poiskala in našla, v primerjavi z otroci, ki so prizor skrivanja lutke gledali preko zaslona. To kaže na nižje razumevanje situacije, ko otroci lutke niso videli v živo.

Otroci v zgodnjem obdobju, stari 3 leta ali mlajši, ne zmorejo videno preko zaslona dobro prenesti v svojo izkušnjo razumevanja sveta. Izkušnje, ki jih otroški zgodnji razvoj najbolj ceni vključuje več čutil: vid, sluh, vonj, dotik – preko čutil namreč spoznavajo svet.

Posledice

Motnje pozornosti

Motnje pozornosti so opazne že pri otrocih, starih 3 do 5 let. Pretirana uporaba zaslonov lahko povzroči, da otroci svoje pozornosti ne morejo nameniti eni stvari posebej, torej je njihova pozornost izjemno kratkotrajna. Prav tako so opazne težave pri ohranjanju zbranosti in koncentracije.

Longitudinalna študija otroškega razvoja, ki so jo izvedli v kanadskem mestu Quebec, je odkrila dolgotrajno povezavo med zgodnjo izpostavljenostjo zaslonom in kognitivnimi sposobnostmi, pri čemer vsako enourno povečanje izpostavljenosti televiziji pri dveh letih ustreza kar 7 % zmanjšanju udeležbe pri pouku in 6 % zmanjšanju znanja matematike v četrtem razredu.

Raziskovalne študije pa odkrivajo tudi negativno korelacijo med uporabo zaslonov in šolskim uspehom, kar kaže, da je povečan čas pred zaslonom povezan z nižjim akademskim uspehom.

Razvoj jezika

Narašča zaskrbljenost, da čas, preživet pred zasloni, zmanjšuje količino in kakovost interakcij med otroci in njihovimi starši, kar vodi do manj možnosti za razvoj jezikovnih sposobnosti pri otrocih. Posledično imajo tudi slabši besedni zaklad.

Prekomerna raba zaslonov lahko povzroči tudi težave v socialno-čustvenem razvoju, vključno z debelostjo, motnjami spanja, depresijo in tesnobo. Lahko poslabša čustveno razumevanje, spodbuja agresivno vedenje ter ovira socialne in čustvene kompetence.

Motnje v čustvovanju

Kot omenjeno, pretirana uporaba pametnih naprav poslabša čustveno razumevanje, a strokovnjaki opozarjajo, da čezmerna in prezgodnja uporaba zaslonov, zlasti kadar jih uporabljamo za pomirjanje otroka ali za preusmerjanje njegove pozornosti med čustveno stisko, lahko zavira tudi razvoj otrokove sposobnosti za uravnavanje čustev. Ko otrok ne dobi priložnosti, da ob podpori odraslih izkusi in predela neprijetna čustva, se ne nauči, da so ta čustva prehodna in da jih lahko obvlada. S tem pa je ogrožen razvoj t. i. frustracijske tolerance, torej da se otrok ne nauči, da so čustva minljiva.  Če je otroku odvzeta možnost učenja frustracijske tolerance, se ne zmore prilagoditi spremenjenim okoliščinam, čemur rečemo prilagoditvene motnje. Tak otrok potrebuje veliko časa, da se prilagodi in pomiri.

Manj je bolje

Mira, Nacionalni program duševnega zdravja, poroča o smernicah glede omejitve rabe elektronskih naprav pri otrocih in mladostnikov. Za otroke do 2. leta starosti svetujejo, da nimajo stika z zasloni, prav tako pa se zasloni naj nebi uporabljali za pomiritev otroka (npr. med hranjenjem).

Otroci do 5. leta starosti naj bi zaslon uporabljali manj kot eno uro dnevno, pri tem pa je priporočljivo, da se uporabljajo ob spremstvu staršev. Čas, porabljen na zaslonih, naj bo namenjen predvsem družabnim stikom.

Otroci do 9. leta naj bi zaslon uporabljali 1 uro dnevno, pri tej starosti pa se je z otrokom tudi pametno pogovoriti o pasteh in možnih zlorabah na spletu, ki so danes vse bolj pogoste. Prav tako je priporočljivo, da otrok pri teh letih še nima lastnega pametnega telefona ali tablice.

Ko dopolnijo 12 let, naj njihova uporaba mobilnih telefonov ali drugih pametnih naprav ne presega več kot ure in pol dnevno, aplikacije in igre pa naj otroci nameščajo samo v navzočnosti staršev.

Mladostniki do 18. leta starosti naj pametne naprave uporabljajo okvirno 2 uri dnevno, pomembno pa je tudi, da se starši pogovorijo glede otrokovih aktivnostih na spletu ter spremljajo, katere aplikacije uporabljajo in kakšne igre igrajo.

Na programu še dodatno opozarjajo na pravilo ”čim dlje brez zaslonov” (vsaj do drugega leta), saj otroci potrebujejo očesni kontakt, pristen stik, vso pozornost staršev ter gibalne in domišljijske igre.