Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v četrtek čaka izredni volilni kongres, na katerem bodo delegati, potem ko se je dosedanja predsednica Lidija Jerkič odločila za predčasen zaključek svojega drugega mandata, odločali o njenem nasledniku. Izbirali bodo med kandidati Andrejem Zorkom, Davidom Švarcem in Dušanom Kaplanom.
Največji delež podpore prejel izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Zorko
Člani predsedstva ZSSS so o kandidatih za nadomestnega predsednika zveze do izteka sedanjega mandatnega obdobja leta 2027 odločali na redni aprilski seji. Kandidatni prag, vezan na soglasje najmanj tretjine sindikatov ali soglasje sindikatov, ki združujejo najmanj tretjino članov vseh sindikatov, pri čemer se upošteva število članov, na podlagi katerega je bil določen ključ za izvolitev delegatov za zadnji kongres ZSSS, so torej presegli trije.
Največji delež podpore je prejel izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Zorko, tesno za njim je bil generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Švarc, status kandidata pa si je priboril še podpredsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) Slovenije, zadolžen za kovinsko industrijo, Kaplan.
Prioritete
Zorko je med prioritetami napovedal izpolnitev programskih usmeritev ZSSS za obdobje 2022-2027, ob tem pa tudi aktiven pristop k povečevanju članstva, izboljšanju organizacijskega delovanja, uveljavljanju načela pravičnosti in enakosti ter stalnemu prilagajanju potrebam delavcev v sodobnem delovnem okolju. Zavzel se bo tudi za krepitev moči sindikatov dejavnosti s ciljem krepitve zveze same, nagovarjanje različnih generacij ter zagotavljanje socialne pravičnosti in pravičnega zelenega prehoda. V motivacijskem pismu ob evidentiranju se je dotaknil tudi potrebe po enotnosti zveze: “Treba je preseči blokovsko delitev znotraj ZSSS, delitev na ‘vaše in naše’ in se zavedati, da smo eno.”
“Moj namen je delovati v smeri aktivnejšega sindikalizma na vseh ravneh ZSSS, od ravni podjetja do vrha zveze. Usode delavskih pravic, pogojev dela, plačila za delo, prekarnega dela, upokojitvenih pogojev, višine pokojnin … ne smemo prepuščati dobri volji političnih akterjev in kapitala, ki stojita na nasprotni strani, ampak jo moramo aktivneje vzeti v svoje roke,” pa je izpostavil Švarc. Konkretne premike bi zasledoval pri zvišanju najnižjih osnovnih plač na raven minimalne plače tudi v zasebnem sektorju ter in pri preprečevanju “škodljivih posegov v pokojninski sistem”. V primerih, ko je socialni dialog zlorabljen, se ne bi bal poseči po protestih in prekinitvah dela, je nedavno nakazal za STA.
Kaplanova vizija ZSSS medtem temelji na štirih ključnih načelih, to so krepitev solidarnosti in enotnosti, izboljšanje delovnih pogojev, zagotovitev socialne pravičnosti ter krepitev sindikalne moči in vpliva. “Verjamem, da sindikalno gibanje ni le potrebna in neizogibna sila v družbi, ampak tudi ključni dejavnik za pravično, solidarno in enakopravno Slovenijo. Vsi smo priča spremembam, ki potekajo v svetu dela – digitalizacija, globalizacija, neenakosti v prihodkih in vse večja negotovost na trgu dela so samo nekateri izmed izzivov, s katerimi se soočamo. Vključiti nove generacije zaposlenih v sindikalni ustroj je zagotovo eden od večjih izzivov,” je podčrtal v motivacijskem pismu ob evidentiranju.
Razlike
Švarc in Zorko, ki imata največ možnosti za zmago, sicer simbolizirata različna koncepta sindikalnega delovanja. Kot so nedavno ocenili pri časniku Večer, je prvi “brezkompromisni borec za delavske pravice, ki je sposoben mobilizirati delavstvo”, drugi pa “pragmatični pogajalec, ki zna slalomirati med interesi”.
Razlika se odraža tudi pri njunem odnosu do predlagane pokojninske reforme. Zorko je kot vodja pogajalske skupine ZSSS med podpisniki dogovora o njeni usklajenosti, Švarc pa neformalno vodi skupino, ki grozi z zbiranjem podpisov za referendum o teh spremembah.
O tem, kdo bo novi predsednik ZSSS, bo v četrtek odločalo 93 delegatov. Volitve bodo ob vseh potrebnih formalnostih tudi edina točka kongresa, program zveze je namreč sprejet do leta 2027.
“Čas za nove ideje”
Jerkič je predčasen odhod napovedala že na kongresu leta 2022. Za to se je odločila, ker prihodnje leto odhaja v pokoj. “Menim, da v moji starosti in s polno delovno dobo ni prostora za podaljševanje ostajanja na funkciji, treba je najti novo moč, nove ideje, novo dinamiko,” so njene besede nedavno povzeli v ZSSS.
“Čas od polovice 2025 je tudi za novega predsednika bolj prijazen, saj gre za predvolilno obdobje, ko bo sprejemanja zakonodaje manj, v letu 2026 pa bi bil vržen v začetek dela nove vlade, ki je najbolj turbulentno obdobje. Po mojih izkušnjah pa je tudi prvo leto na funkciji najbolj zahtevno. Moj odstop je bil zato pretehtan, najavljen in menim, da pravi čas,” je odhajajoča predsednica zveze izpostavila januarja.
Jerkič, ki sicer do upokojitve ostaja na čelu Skei, ZSSS vodi od leta 2017, ko je na tem mestu nasledila dolgoletnega predsednika Dušana Semoliča.
Največjo sindikalno centralo v Sloveniji sestavlja 22 sindikatov dejavnosti, skupno pa šteje okoli 130.000 članov. Število se je po navedbah zveze po kriznem obdobju 2008-2014, ko so nekatere panoge, denimo tekstilna, skoraj povsem izginile, stabiliziralo. Še leta 2008 je ZSSS štela 185.000 članov.
STA
