Ko so v razmaku štirih mesecev v isti četrti zabodli tri moške, je policija vedela, da morajo biti primeri povezani. Storilka je bila 43-letna Tonka Čogelja, ki je pod vplivom alkohola in drog z 22-centimetrskim nožem napadla svoje žrtve. Dve sta preživeli po srečnem naključju, tretji je pobegnil skozi okno. Sodišče ji je nepravnomočno prisodilo 14 let zapora.
Zgodba, ki je pretresla hrvaško javnost, se je začela v začetku leta 2025 v eni od zagrebških četrti. V razmaku štirih mesecev so v isti soseski zabodli tri moške. Policija ni dvomila, da so dogodki povezani, malo verjetno je, da bi se tako specifično kaznivo dejanje večkrat zgodilo na isti lokaciji brez skupnega storilca.
Po tretjem napadu, ki so mu bili priča tudi gradbeni delavci na dvorišču stavbe, kjer je obtožena živela, so preiskovalci povezali vse niti. Storilka je bila 43-letna Tonka Čogelja.
Sodišče jo je pretekli teden nepravnomočno obsodilo na enotno kazen 14 let zapora zaradi dveh poskusov umora in enega poskusa težkega umora. Najstrožjo kazen je prejela za napad na tretjo žrtev. Moškega, s katerim naj bi bila v intimnem razmerju.
“Spila sem liter žganja na dan”
V svojem zagovoru je Tonka priznala odgovornost, a poudarila, da je dolgotrajna odvisnost od alkohola in drog popolnoma spremenila njeno osebnost.
“Takrat sem spila liter žganja na dan,” je dejala pred sodiščem in dodala, da se danes ne prepozna več. Po lastnih besedah je poleg žganja uživala tudi kokain in druge psihoaktivne snovi.
Izvedenci so ugotovili, da je bila v času kaznivih dejanj bistveno zmanjšano prištevna, vendar ne neprištevna. Njena sposobnost razumevanja in obvladovanja dejanj je bila okrnjena, a ne izključena. Strokovnjaki so dodatno pojasnili, da ima osebnostno motnjo in psihoorganski sindrom ter da tudi brez vpliva alkohola težko obvladuje frustracije.
Obtožena je sodišče prosila, naj ji omogoči kombinacijo zaporne kazni in bolnišničnega zdravljenja, a zakon takšne možnosti ne predvideva. Odrejeno ji je bilo obvezno zdravljenje znotraj zapora ter psihiatrična obravnava.
Prva dva napada: Preživela po srečnem naključju
Pri prvih dveh žrtvah je Tonka trdila, da se dogodkov ne spominja ali da je ravnala v samoobrambi. V enem primeru je zatrjevala, da jo je moški napadel in da je v strahu za življenje segla po nožu.
A sodišče je njen zagovor označilo za neverodostojen. Pričanja žrtev, taksista in medicinskega osebja ter materialni dokazi so pokazali drugačno sliko. Prva žrtev je utrpela dve vbodni rani v prsni koš in obrambno rano na roki. Druga žrtev pa je bila zabodena v trebuh, približno deset centimetrov nad popkom.
Oba sta preživela po srečnem naključju in zaradi hitre zdravniške pomoči. Sodnica je poudarila, da izbira mesta vboda – prsni koš in trebuh – ter dejstvo, da obtožena po napadu ni nudila pomoči, kažeta na neposreden namen odvzeti življenje. Za vsak od teh dveh poskusov umora je prejela po štiri leta zapora.
Tretji napad: Partner zbežal skozi okno
Najhujši je bil napad na tretjo žrtev. Moškega, s katerim naj bi bila v razmerju. Čeprav je Tonka trdila, da nista bila intimna partnerja, so številne priče potrdile nasprotno. Skupaj naj bi hodila na večerje in se redno videvala.
Usodnega dne naj bi po njenem zagovoru popila večjo količino alkohola in zaužila tablete. Trdila je, da se nadaljevanja dogodkov ne spominja. Toda pričanja gradbenih delavcev so bila pretresljiva:
Slišali so kričanje, nato pa videli, kako je z nožem napadla moškega, ki je krvavel iz prsnega koša. Uspelo mu je pobegniti skozi okno.
Na kraju so našli kuhinjski nož z 22-centimetrskim rezilom, na katerem je bila kri žrtve, na ročaju pa njen DNK. Po mnenju sodišča ni šlo za nesrečen splet okoliščin, temveč za zavestno in namerno dejanje. Za ta poskus težkega umora je prejela osem let zapora.
Olajševalne in oteževalne okoliščine
Sodišče je kot olajševalne okoliščine upoštevalo zmanjšano prištevnost, dosedanjo nekaznovanost in dejstvo, da sta prvi dve žrtvi utrpeli lažje poškodbe.
Med oteževalnimi okoliščinami pa je izpostavilo vztrajnost pri kaznivih dejanjih. Saj so bili trije napadi v kratkem času na podoben način ter jasno izražen namen odvzeti življenje.
Izrečena ji je bila enotna kazen 14 let zapora, pri čemer se ji bo v kazen vštel čas, ki ga je že preživela v priporu. Po prestani kazni ji lahko sledi še večletni nadzor. Sodba še ni pravnomočna in možna je pritožba.
Primer Tonke Čogelja ostaja srhljiv opomin, kako hitro se lahko spirala odvisnosti, nestabilnosti in nasilja sprevrže v tragedijo in kako tanka je včasih ločnica med življenjem in smrtjo.
