Petrol napoveduje zmanjšanje sponzorstev zaradi vladnih ukrepov, a javnost se sprašuje, ali največje slovensko energetsko podjetje res ne zmore več pomagati športu in kulturi. Gre le za številke ali tudi za vrednote?
Petrol med dobičkom in odgovornostjo
Spor med upravo Petrola in vlado, ki se v zadnjih tednih poglablja, ni zgolj običajno politično prerivanje. Gre za vprašanje, kdo v tej energetsko in cenovno napeti realnosti prevzema največje breme: država, podjetje ali potrošnik. Vlada z regulacijo cen goriv omejuje dobičke, Petrol pa opozarja na posledice – med drugim tudi na krčenje ali celo ukinitev številnih sponzorskih pogodb.
Kot v Večerovem komentarju Meja (ne)vzdržnosti piše Mitja Sagaj, Petrol kljub vsemu draginjo prenaša razmeroma dobro: “Čeprav so lani regulirane cene goriv pomenile nižje marže, je podjetje uspevalo z racionalizacijo stroškov, obvladovanjem tveganj in razpršenim portfeljem poslovanja. Kar ni le zasluga, pač pa tudi naloga uprave.”
Po napovedih naj bi podjetje zaradi novih ukrepov ostalo brez 30 milijonov evrov dobička – a Sagaj opozarja, da je to pravzaprav znesek, ki ga je Petrol že ustvaril v prvem četrtletju letos. Je torej to res dovoljšen razlog za rezanje enega najbolj družbeno prepoznavnih stebrov podjetja?
Športniki kot kolateralna škoda?
Petrol že desetletja velja za enega največjih donatorjev in sponzorjev v Sloveniji – od nogometnih klubov, do lokalnih društev, kulturnih festivalov in posameznih športnikov. Napovedano zmanjšanje sponzorskih sredstev tako sproža tudi čustven odpor v javnosti. “Ljudje ne vidijo bilanc, temveč športne klube, individualne športnike, društva in prireditve, ki bodo ostale brez doslej dragocenega vira,” piše Sagaj.
Petrol ni več družbena lastnina, poudarja, a njen duh očitno še vedno veje skozi pričakovanja javnosti. Sponzorstva niso le strošek, temveč znak povezanosti podjetja z okoljem, v katerem deluje. Odločitve uprave pa bodo tako ali drugače oblikovale tudi njen ugled – in morda še več kot le to.
