Slovenski izobraževalni sistem se v zadnjih osmih letih sooča z izrazitim paradoksom. Proračunska sredstva za šolstvo rastejo, število učencev in dijakov prav tako, a učiteljski kader se stara in se po letu 2022 celo zmanjšuje. Statistični podatki kažejo, da sistem deluje pod vse večjim pritiskom, tako kadrovskim kot demografskim.
Več učencev, nihanje števila učiteljev
Število osnovnošolskih učiteljev je med šolskima letoma 2017/18 in 2021/22 naraščalo z 17.928 na 19.614. Rast je bila povezana predvsem s povečanimi generacijami v osnovnih šolah ter dodatnimi potrebami v času epidemije Covida-19, ko je bilo treba zagotoviti pouk na daljavo in nadomeščanja.
Po vrhuncu v letu 2021/22 pa se je trend obrnil. V šolskem letu 2022/23 je število učiteljev padlo na 18.610, v letu 2024/25 pa znaša 18.616. Čeprav je številka še vedno višja kot pred osmimi leti, ne sledi več rasti števila učencev.
V istem obdobju se je število osnovnošolcev povečalo s 181.301 na 195.704, število dijakov pa s 73.776 na 83.839. Nasprotno pa se število otrok v vrtcih zmanjšuje (z 86.703 na 82.412), kar nakazuje, da bo demografski upad v prihodnjih letih dosegel tudi osnovne šole.
Razmerje učitelj–učenec pod pritiskom
Ker število učiteljev ne dohaja rasti števila učencev, se to kaže v razmerju učitelj–učenec. V osnovnih šolah se razmerje giblje med 10 in 11 učencev na učitelja, medtem ko se je pri dijakih povečalo z okoli 12,2–12,5 na 13,5 dijaka na učitelja v zadnjem šolskem letu.
Na prvi pogled razlike niso dramatične, vendar v praksi pomenijo večje oddelke, več administrativnega dela in večje obremenitve posameznih pedagogov.
Starajoči se kader in bližajoče se upokojitve
Dolgoročno največji izziv predstavlja starostna struktura zaposlenih. Povprečna starost osnovnošolskih učiteljev je okoli 44 let in se v zadnjih letih bistveno ne znižuje. Pri srednješolskih učiteljih znaša približno 48 let (z rahlim padcem na 47,7 leta do leta 2025), najstarejši pa so višješolski in visokošolski predavatelji, kjer povprečna starost presega 51 let.
To pomeni, da se bo v prihodnjem desetletju znaten delež kadra približeval upokojitvi. Če sistem ne bo pravočasno zagotovil zadostnega priliva mladih učiteljev, se lahko kadrovski primanjkljaj še poglobi.
Več zaposlenih, širši sistem
Raste tudi skupno število zaposlenih v izobraževanju. Temveč tudi tehničnega, strokovnega in vodstvenega osebja. Leta 2018 je bilo v šolstvu zaposlenih 71.753 ljudi, lani že 81.725, kar pomeni skoraj 10.000 zaposlenih več.
To odraža širjenje podpornih dejavnosti in administrativnih nalog, hkrati pa povečuje stroškovno maso sistema.
Javni izdatki: večji delež BDP
Delež javnih izdatkov za formalno izobraževanje v bruto domačem proizvodu se je povečal z 4,81 odstotka leta 2017 na 5,14 odstotka leta 2024, to je za 0,33 odstotne točke več.
V obdobju zadnjih treh vlad so se izdatki gibali med 4,9 in 5,4 odstotka BDP. Najvišji skok je bil zabeležen v letih 2020 in 2021, ko je vlado vodil Janez Janša, kar je bilo povezano tako s pandemijo kot z metodološkimi spremembami statističnega urada. V času vlade Marjan Šarec so izdatki ostajali stabilni tik pod petimi odstotki, medtem ko se je v obdobju vlade Robert Golob rast po letu 2021 nekoliko umirila.
Država torej v izobraževanje vlaga večji delež BDP kot pred osmimi leti. Vprašanje pa ostaja, ali ta sredstva zadostujejo za sistem, ki ima več učencev, več zaposlenih in starajočo se jedro učiteljskega kadra.
