Cene elektrike z vsemi vključenimi dajatvami so bile v Sloveniji tudi v drugi polovici leta 2024 za gospodinjstva precej pod povprečjem Evropske unije. Cenejša je bila elektrika le še v šestih državah članicah. Pri cenah za negospodinjske odjemalce, kamor sodijo predvsem podjetja, pa se je Slovenija uvrstila blizu povprečja. Tudi cene plina so bile tako za gospodinjstva kot za podjetja bližje evropskemu povprečju.
Cene še vedno precej nad ravnmi iz časa pred energetsko krizo
Iz najnovejših podatkov Eurostata je razvidno, da se je povprečna cena elektrike za gospodinjstva v EU, vključno z vsemi dajatvami, v drugi polovici lanskega leta nekoliko znižala – s 28,9 na 28,7 evra za 100 kilovatnih ur (kWh). Kljub temu pa so cene še vedno precej nad ravnmi iz časa pred energetsko krizo, ki jo je sprožil ruski napad na Ukrajino.
Ob tem je Eurostat izpostavil precejšnje zvišanje stroškov omrežnin, ki so v primerjavi s prvim polletjem zrasli za 8,9 odstotka. Višje omrežnine so zabeležili v 18 državah članicah EU.
Cene elektrike za negospodinjske odjemalce višje
Cena elektrike za negospodinjske odjemalce – torej za podjetja in druge večje uporabnike – se je po občutnem padcu v prvi polovici leta 2024 v drugem polletju ponovno nekoliko zvišala, z 22,4 na 22,8 evra za 100 kWh. Med posameznimi državami je bila elektrika za gospodinjstva najdražja v Nemčiji (39,4 evra), sledile so Danska, Irska, Belgija, Češka, Ciper in Italija. Nadpovprečne cene so zabeležili tudi v Franciji.
Najnižjo ceno elektrike za gospodinjstva je imela Madžarska, in sicer 10,04 evra za 100 kWh, sledile so Bolgarija, Malta, Hrvaška, Slovaška in Romunija. Takoj za njimi se je uvrstila Slovenija s ceno 20,06 evra, kar pomeni, da je bila sedma najcenejša v EU. Cena se je v primerjavi s prvim polletjem (20,84 evra) nekoliko znižala.
Kaj pa cene, ki upoštevajo razlike v življenjskih stroških med državami?
Pri izračunu cen v standardih kupne moči (PPS), ki upoštevajo razlike v življenjskih stroških med državami, je Slovenija nekoliko slabše uvrščena – na 17. mesto. Elektrika je po tem kriteriju cenejša v desetih državah. Najdražja je bila na Češkem, sledili so Ciper, Nemčija, Poljska, Romunija in Italija. Najcenejšo elektriko po PPS so imeli na Malti, v Luksemburgu, na Madžarskem, Nizozemskem, Švedskem in v Bolgariji.
Za negospodinjske odjemalce je bila Slovenija z malenkost manj kot 22 evri za 100 kWh v drugem polletju rahlo pod povprečjem EU. Cena se je v primerjavi s prvim polletjem zvišala za 0,94 evra. Podobno ceno sta imela Luksemburg in Belgija. Najdražjo elektriko za podjetja so plačevali na Cipru (30,4 evra), sledile so Danska, Madžarska, Nemčija, Irska, Italija in Hrvaška. Najcenejšo pa so imeli na Finskem (9,6 evra), sledile so Švedska, Malta, Bolgarija, Portugalska in Španija.
V Sloveniji cena plina za gospodinjstva nižja od povprečja EU
Eurostat je objavil tudi podatke o cenah zemeljskega plina. V drugem polletju 2024 se je v obeh kategorijah – za gospodinjstva in podjetja – ustavil trend padanja cen, ki se je začel po šoku zaradi vojne v Ukrajini. Povprečna cena plina za gospodinjstva je v EU zrasla z 11,04 evra na 12,33 evra za 100 kWh, kar je najvišja vrednost od začetka spremljanja teh podatkov leta 2008. Cena za negospodinjske odjemalce je zrasla bolj zmerno – s 7,20 na 7,45 evra.
V Sloveniji je bila cena plina za gospodinjstva v višini približno 9,1 evra nižja od povprečja EU, vendar so nižje cene beležili v 15 državah. Najdražji je bil plin na Švedskem, Nizozemskem in v Italiji, najcenejši pa na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji.
Pri negospodinjskih odjemalcih je Slovenija z nekaj več kot sedmimi evri za 100 kWh dosegla raven blizu povprečja unije. Nižjo ceno so imeli v 14 članicah. Najdražji plin so plačevala podjetja na Švedskem, Finskem in Danskem, najcenejšega pa v Grčiji, Bolgariji in na Hrvaškem.
