Lovske družine po opozorilih lovske zveze finančno ne zmorejo pokrivati škode po divjadi, kmetijski strokovnjaki pa ob tem svarijo pred posledicami, ki bi jih vnos afriške prašičje kuge med divje prašiče lahko imel za domačo rejo. O teh najbolj perečih težavah slovenskega podeželja so razpravljali na torkovem srečanju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
Škode za 100.000 evrov
Škoda, ki jo v Sloveniji povzročajo divje živali, po ocenah lovskih družin v posameznih primerih že presega 100.000 evrov, je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Samo lovska družina Vransko ima za okoli 40.000 evrov tožb, družina iz Ruš pa celo za več kot 100.000 evrov. Poškodb zaradi divjadi je ogromno,
je dejal. Po njegovih besedah je glavni razlog za to sprememba vedenja živali, ki se zaradi prisotnosti zveri, predvsem volkov, združujejo v večje trope in s tem povzročajo večjo škodo na manjših območjih.
Nastalo škodo plačujejo kmetje in lovci
Izpostavil je, da lovske družine nimajo več dovolj sredstev za poplačilo vseh odškodnin, zato predlagajo ustanovitev državnega odškodninskega sklada. Vanj bi lovci vplačevali del koncesijskih sredstev, država pa bi sklad dopolnjevala.
Takšen model bi po njegovem mnenju spodbudil tudi odgovorno načrtovanje staleža divjadi. “Država se rada hvali, da skrbi za biotsko pestrost in dobrobit divjadi, škodo pa plačujejo kmetje in lovci,” je dejal.
Kovšca je opozoril tudi na vse večjo škodo, ki jo povzročajo šakali, in na težave, ki jih imajo lovci z nasprotovanjem nekaterih prebivalcev pri izvajanju odstrela. “Pojavljajo se celo primeri, ko posamezniki divjad namensko krmijo, da bi jo privabili bliže naseljem. To je splošno nevarno in nedopustno.”
Afriška prašičja kuga že razširjena po Evropi
Strokovnjak Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Peter Pribožič je predstavil resne razmere glede afriške prašičje kuge, ki se hitro širi po Evropi. “Letos je bilo na evropski ravni prijavljenih 8341 primerov med divjimi prašiči in 744 med domačimi,” je povedal.
Za Slovenijo je po njegovih besedah bolj zaskrbljujoče dogajanje v neposredni bližini. “Hrvaška je imela letos potrjenih 46 izbruhov pri domačih in 48 pri divjih prašičih, Bosna in Hercegovina 31 pri domačih in 18 pri divjih, Srbija 182 pri domačih in 46 pri divjih, Madžarska pa je zabeležila 697 primerov pri divjih prašičih,” je navedel.
Za človeka virus ni nevaren
Virus se prenaša prek poginulih živali, krvi, sline in izločkov, pa tudi z obutvijo in oblačili ljudi, ki se gibljejo v gozdu. Največja nevarnost za domače reje pa je v uvozu okuženega mesa ali suhomesnatih izdelkov. “Za človeka virus ni nevaren, za prašiče pa je smrtonosen,” je povedal Pribožič. Rejce je pozval k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov ter preprečitvi stika med divjimi in domačimi prašiči.
Zaenkrat v Sloveniji primerov afriške prašičje kuge niso zaznali, a je po besedah strokovnjakov le vprašanje časa, kdaj bo bolezen prečkala mejo, če ne bodo pravočasno uvedeni preventivni in strogi nadzorni ukrepi.
STA
